V Register nesnovne kulturne dediščine sta bili v preteklih dneh vpisani dve novi enoti: Suhozidna gradnja in Spuščanje gregorčkov.
Obveščamo vas, da je z objavo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine v Uradnem listu RS, št. 32/16, z dnem 21. 5. 2016 stopila v veljavo nova terminologija, ki se uporablja na področju nesnovne kulturne dediščine.
V tednu pred začetkom prireditve Pohod po Poti ob žici smo predstavniki Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine dokumentirali tri razstave, ki so bile v počastitev 60. Pohoda po Poti ob žici na ogled na različnih lokacijah v Ljubljani.
V Register žive kulturne dediščine, ki trenutno šteje 50 vpisanih elementov nesnovne kulturne dediščine, je bila vpisana nova enota - Pohod po Poti ob žici. Ob enotama Obhodi kurentov in Izdelovanje papirnatih rož pa sta bila evidentirana dva nova nosilca.
Generalne konference Centra za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope pod okriljem Unesca se je kot predstavnica Slovenije, članica Izvršnega odbora Centra in predstavnica Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine na povabilo Centra udeležila dr. Bojana Rogelj Škafar.
V sredo 20. aprila 2016 s pričetkom ob 10. uri je v predavalnici upravne hiše Slovenskega etnografskega muzeja potekala predstavitev blagovne znamke Ribrand. O začetkih zasnove te blagovne znamke, ki je v letošnjem letu prejela oblikovalsko nagrado Red dot, so spregovorili Katja Žagar iz Rokodelskega centra Ribnica in predstavniki Oblikovalskega studia Mashoni - Janez Mesarič, Maša Majce Mesarič in Petra Bukovinski.
V Register žive dediščine, ki trenutno šteje 49 enot in 143 nosilcev nesnovne kulturne dediščine, so bile vpisane tri nove enote nesnovne kulturne dediščine - Pletarstvo, Izdelovanje ljubljanskih butar in Gančki majoš.
V torek, 5. aprila 2016, smo v Slovenskem etnografskem muzeju s podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco pripravili predstavitev dvojezične knjige Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom. Urednica knjige Nadja Valentinčič Furlan je povzela bistvene ugotovitve devetih avtorjev iz petih držav, ki nesnovno kulturno dediščino proučujejo kot vizualni antropologi oz. sodelujejo pri izdelavi kratkih filmov za nacionalne registre ali Unescova seznama in register.
Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kulturo RS 16. marca 2016 sprejela Odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 18. 3. 2016, veljati pa je začel naslednji dan po objavi.
V sredo 9. marca 2016 je v Slovenskem etnografskem muzeju potekalo odprtje gostujoče razstave Muzeja Ribnica Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo prodajalə: Pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta leta 1492 do danes in razstave Slovenskega etnografskega muzeja Ribniško suhorobarstvo: Nesnovna kulturna dediščine Slovenije.
V Register žive dediščine je bilo ob enoti Ribniško suhorobarstvo evidentiranih 8 novih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Trenutno je v Register vpisanih 46 enot in 137 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Dvojezična monografija obravnava vlogo filma pri dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine na splošno in še posebno v sklopu Unescove razvejane skrbi za njeno varovanje. Devet etnologov, vizualnih antropologov in filmskih avtorjev iz petih držav, ki so udeleženi v vizualnih raziskavah dediščine in pri njenih filmskih predstavitvah, skuša na podlagi empirije in vizualne antropologije postaviti temeljna izhodišča za praktično uporabo medija.
Predstavniki Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine smo se letos udeležili pustnega dogajanja v več krajih po Sloveniji. Nekaj utrinkov najdete spodaj.
V četrtek, 28. 1. 2016, s pričetkom ob 16. uri, je v razstavni hiši Slovenskega etnografskega muzeja potekala javna obravnava predloga Odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena, ki se je je udeležilo veliko nosilcev.
Slovenski etnografski muzej, Koordinator varstva žive kulturne dediščine, Lutkovni muzej in Lutkovno gledališče Ljubljana so za pustni čas pripravili razstavo tradicionalnih pustnih šeg z naslovom PUST IMA VELIKO OBRAZOV, ki so vpisane v Register žive kulturne dediščine.
Vlada Republike Slovenije je dne, 23. 12. 2015, na predlog Ministrstva za kulturo, sprejela odlok o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena. Odlok je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer 25. 12. 2015.
V Registru žive kulturne dediščine je bil 6. 1. 2016 evidentiran nov nosilec enote Obhodi kurentov - Etnološko kulturno društvo Veseli korant.
Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad.
Predstavniki Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine smo se decembra 2015 udeležili več dogodkov, ki so potekali v več krajih po Sloveniji. Nekaj utrinkov najdete spodaj.
Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva žive dediščine – Slovenskega etnografskega muzeja pripravilo predlog Odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena.
Naslednja seja Delovne skupine Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine bo predvidoma v mesecu februarju 2016. Rok za oddajo pobud za vpis v Register žive kulturne dediščine je 15. 1. 2016.
Podpisane obrazce pobud in pripadajoče priloge* pošljite na naš naslov: