Domov » Nova vpisa v Register

Nova vpisa v Register

V Register žive dediščine sta bili 16. 12. 2015 vpisani dve novi enoti nesnovne kulturne dediščine - Izdelovanje drevakov in Lovska kultura.

Trenutno je v Register vpisanih 46 enot in 127 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

 

Izdelovanje drevakov

Foto: Miran Erič, 2013. Drevák je avtohtono leseno plovilo, katerega izdelava je značilna za celotno porečje reke Ljubljanice. Danes ga izdelujejo in uporabljajo le še na Cerkniškem jezeru: za ribolov, reševanje in v turistično-rekreativne namene.

 

Pri enoti Izdelovanje drevakov sta evidentirana dva nosilca te nesnovne kulturne dediščine:

- Anton Lovko v sodelovanju s Hišo izročila:

Foto: Ljoba Jenče, 2014. Anton Lovko, po domače Vrdjan Tone, mizarski mojster v pokoju, je prvi drevák izdelal za ribolov leta 1972. O izdelavi ga je poučil Alojz Martinčič, Kržiščarjev z Otoka, ki se je sam še kot mlad fant veščine izdelovanja naučil ob Juriju Godeši, znanem izdelovalcu drevákov iz Dolenjega Jezera. Anton Lovko je od Martinčiča dobil nekaj napotkov in tudi nekaj Godeševega orodja za izdelavo drevákov. Z naslednjimi, izdelal jih je 16, je pridobil bogate izkušnje in znanje, ki ga v vasi Dolenje Jezero, v kateri ima delavnico, prenaša naprej na svoja sinova in vnuke ter druge zainteresirane javnosti in medije.

Anton Lovko se je pri prenašanju znanja izdelave drevákov okoli leta 1995 povezal z Ljobo Jenče (Hiša izročila), ki v sodelovanju z Notranjskim regijskim parkom in Kravanjevo hišo izvaja izobraževanja in delavnice tradicionalne izdelave notranjskega dreváka, organizira promocijo in širi vedenje o tem pomembnem kulturnem elementu z območja Cerkniškega jezera. O izdelavi dreváka je bil leta 2005 posnet tudi dokumentarni film RTV SLO v režiji Jasne Hribernik Zadnji čoln, v katerem je Anton Lovko prikazal izdelavo in rabo dreváka na Cerkniškem jezeru. Leta 2014 je Hiša izročila ob pomoči Norveškega finančnega mehanizma in v sodelovanju z Antonom Lovkom izvedla izdelavo novega dreváka; v okviru svojega učnega procesa so bili v postopek izdelave vključeni tudi dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, s čimer je bilo poskrbljeno za prenos znanja na širšo skupino bodočih strokovnjakov na področju gozdarstva in lesarstva.

- Vekoslav Kebe, Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine – Jezerski Hram:

Foto: Nataša Kebe, 2004. Vekoslav Kebe se v svojih raziskovanjih in predstavitvah ter interpretacijah v okviru Zavoda Jezerski hram že večkot 20 let osredotoča na izobraževanje in ozaveščanje javnosti o varovanju kulturne dediščine Cerkniškega polja z jezerom. Dediščino z muzejsko dejavnostjo ponuja najširši javnosti. Leta 2010 je v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino Slovenije in organizacijo s

področja ohranjanja kulturne dediščine Evrope – Europa Nostra Norway ter z lokalnimi prebivalci vzpostavil Etno park in v njem uredil kozolec, zbirke kmečkega orodja in delavnico za izdelavo drevákov, ki je nastala že leta 2005 s strokovno podporo Slovenskega etnografskega muzeja in finančno podporo Ministrstva za kulturo.

Vekoslav Kebe, ki izdeluje dreváke po starih predlogah, ima v delavnici zbrano in

razstavljeno vse za izdelavo potrebno orodje, s fotografijami pa je sistematično prikazan postopek izdelave. Prvega, poimenovanega Matevž, ki je meril 12 metrov, je izdelal v spomin na starega očeta Matevža, ki je tudi izdeloval dreváke. Pri tem mu je z napotki za izdelavo pomagal mojster Anton Lovko. Znanje izdelave drevákov je pridobil na domači kmetiji, kjer so Matevževi Kebeči izdelovali čolne, ter z večkot desetletnim raziskovanjem tehnike izdelave v vaseh ob jezeru. Svoje znanje izdelave prenaša na mlajše generacije predvsem s predstavitvami v okviru izobraževalnih programov Zavoda Jezerski Hram. Ti so namreč vključeni v del nacionalnega šolskega kurikuluma. Poleg prikaza izdelave

čolna zavod organizira tudi občasno splovitev jezerskega čolna dreváka. Skupno z aktivnostmi v okviru delavnice izdelave dreváka to omogoča večjo vključevanje dediščine v sodobno življenje in trajnostni razvoj ter hkrati omogoča dostopnost dediščine različnim ciljnim skupinam, tudi ljudem s posebnimi potrebami. Za posebne zasluge pri varovanju in popularizaciji cerkniške dediščine je v letu 2010 nosilec izročila prejel Častno Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva.

Lovska kultura

Foto: Dolores Čarga, 2013. Lovska kultura je vrsta med seboj tesno povezanih aktivnosti trajnostne rabe, upravljanja in varovanja prostoživečih vrst divjadi in njihovega okolja ter šeg in navad, ki so del vsakdana slovenskih lovcev.

Pri enoti Lovska kultura je evidentiran en nosilec:

- Lovska zveza Slovenije.

 

 

 

Foto: Miran Erič, 2013.
Foto: Ljoba Jenče, 2014.
Foto: Nataša Kebe, 2004.
Foto: Dolores Čarga, 2013.