Nesnovna kulturna dediščina in digitalna doba – konferenca NKD mreže univerz v JV Evropi v organizaciji Regionalnega centra (Center) za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi pod okriljem UNESCA v Sofiji, Bolgarija
Regionalni center za varovanje NKD v JV Evropi pod okriljem Unesca, je že leta 2018 sprožil širšo pobudo za povezavo univerz in fakultet v JV Evropi, ki poučujejo in proučujejo nesnovno kulturno dediščino. Zaradi covida je iniciativa za nekaj časa zamrla, leta 2024 je potekala druga konferenca in letos tretja z aktualnim naslovom NKD in digitalna doba. Datum ni bil izbran naključno, saj je 17. oktober mednarodni dan NKD (sprejet leta 2023 na UNESCU, prva iniciativa je bila podana prav iz vrst JV Evrope – iniciativo so podale l. 2017 Goranka Horjan (Hrvaška), Tanja Roženbergar (Slovenija) in Biba Djordević (Srbija).
Slovenija je letošnja predsedujoča Generalni skupščini Centra, zato je bila Tanja Roženbergar kot uradna predstavnica države povabljena k uvodnim poudarkom konference. Izpostavila je nujnost kritičnega pristopa pri uporabi digitalnih tehnologij in upoštevanje tudi možnih negativnih posledic. Odprla je vprašanje etike digitalizacije NKD, intelektualne lastnine in kontrole uporabe digitalnega gradiva, nevarnosti izkoriščanja, komercializacije, pritiskov turizma, izgubo konteksta in avtentičnosti. Upoštevati je potrebno tudi t.i. občutljive, morda svete vsebine, za katere nosilci ne želijo širše dostopnosti. Prav tako je izpostavila mnoge priložnosti, ki jih ima NKD v 21. stoletju za preseganje stisk in težav, kot so izoliranost, osamljenost, nekomunikativnost in nenehna osebna uporaba digitalnih tehnologij.
Konferenca je odprla več tematskih razprav. Dr. Hanna Schreiber, Univerza v Varšavi, je vodila razpravo o možnostih uporabe digitalnih tehnologij in UI pri poučevanju NKD, diskusija pa je izpostavila nujnost, da se UI ustrezno in pravilno uči, izobražuje, oz. »polni« z relevantnimi podatki, informacijami, vsebinami, le tako bo UI lahko verodostojno orodje za pomoč pri študiju in raziskavah. Dejstvo je, da brez UI ne bomo več živeli, zato ji je potrebno dati čim več, saj je UI le naša refleksija. Moramo humanizirati UI. UI moramo učiti o NKD, naučiti jo moramo tudi o vrednotah dediščine. Odprlo se je tudi vprašanje postčloveškega sveta in nečloveških skupnosti ter njihovega delovanja in ustvarjanja NKD in odnosov med UI in človekom.
Poleg tega so bile predstavljene dobre prakse na področju digitalizacije, 3D skeniranja, dostopnosti, ohranjanja in prenosa med generacijami.
V drugem delu konference so svoje delo predstavila dva Unescova Centra NKD druge kategorije - Center za Zahodno in Centralno Azijo Teheran in Center v regiji Azije in Pacifka (IRCI) iz Japonske. Centra sta predstavila predvsem različne mreže in načine za študij in poučevanje NKD na pristojnih območjih.
V sklepnem delu so organizatorji poudarili nujnost razširitve mreže univerz in vključevanje profesorjev in raziskovalcev tudi iz drugih držav, ki jih Center zastopa, Tanja Roženbergar je poudarila pomen povezovanja s slovenskimi univerzami (npr. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Turistika, Univerza v Ljubljani - OEIKA).
Predstavljeni so bili sprejeti mednarodni dokumenti, ki urejajo razmerja med digitalnimi tehnologijami in dediščino, najpomembnejši:
The Council of Europe Framework Convention on Artificial Intelligence and human rights, democracy and the rule of law.
Pripravila: dr. Tanja Roženbergar,
20.10.2025
