V Registru žive dediščine, ki trenutno šteje 42 elementov nesnovne kulturne dediščine, so bili evidentirani 3 novi nosilci.
Pri enoti Priprava poprtnikov sta bili evidentirani dve novi skupini gospodinj, ki v božičnem času pripravljajo poprtnike. Gre za skupino gospodinj iz Cerknice, katere predstavnica je Majda Debevc. V Cerknici in okolici poprtnik imenujejo župnek ali župn'k. V preteklosti so gospodinje pekle župnek dan pred božičem. Ker je moral biti visok, so ga pekle v visokih kovinskih posodah ('kastrolah'). Krasile so ga le nekatere gospodinje, in sicer so mu dodajale predvsem pletenice (ob zgornjem robu župneka) in ptičke (na sredini ali po celotni zgornji površini kruha). Navada je bila, da je župnek krasilo toliko ptičkov, kolikor je bilo pri hiši otrok, ali pa za vsakega člana družine eden. Na sveti večer so lepo pogrnili mizo, nanjo položili župnek, poleg pa postavili svečo, razpelo, posodico z blagoslovljeno vodo in zeleno vejico pušpana ali smreke. Župnek so navadno pokrili z najboljšim prtičem, ki ga je gospodinja imela. Na mizi je ostal tudi na božični dan. To so ponovili še na silvestrovo in novega leta dan ter na večer pred svetimi tremi kralji. V dnevih med prazniki so celotno postavitev umaknili. Na praznik svetih treh kraljev zjutraj se je še zadnjič okoli župneka zbrala vsa družina, nato ga je oče razrezal. Prvi odrezan trikotnik so običajno postavili najmlajšemu otroku na glavo in veljalo je, da bo v tem letu zrasel za višino odrezanega kosa. Vsak član družine je dobil svoj kos in ga navadno nadrobil v skodelico ječmenove kave. Po zajtrku so ostanek župneka odnesli v hlev in ga dali domači živini. V zadnjih letih se običaj peke božičnega kruha v Cerknici in okolici ponovno obuja. Za prenos tega znanja so zaslužne predvsem članice Društva deklet in žena na podeželju Klasje, ki vsako leto na dan pred božičem napečejo božični kruh in ga ponudijo obiskovalcem prazničnih kulturnih prireditev. Za promocijo skrbi še Turistično društvo Notranjska, v sodelovanju z Zavodom Parnas pa je bila 2012 organizirana tudi delavnica peke župneka.
Druga evidentirana skupina je skupina gospodinj iz okolice Žužemberka, katere predstavnica je Slavka Legan. V Žužemberku in okolici je peka poprtnikov danes še živa. Gospodinje pečejo ta božični kruh največkrat pred praznikom svetih treh kraljev. Poprtnik gospodinje okrasijo s tremi ptički (tički), ki predstavljajo svete tri kralje. V glavnem imajo poprtniki obliko hlebca, okraske pa gospodinje oblikujejo različno. Ideje za oblikovanje takega božičnega kruha gospodinje iz Žužemberka in okolice dobijo tudi na kuharskih tečajih, ki jih organizira Društvo podeželskih žena Žužemberk.
Pri enoti Tradicionalno pridelovanje morske soli je bil evidentiran nov nosilec Javni zavod Krajinski park Strunjan. Javni zavod Krajinski park Strunjan (JZKPS), ki ga je ustanovila Vlada RS konec leta 2008, v okviru službe ohranjanja narave v parku opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge, med drugim tudi dejavnost muzejev, upravljanje nepremičnin v parku, ki so v lasti države, in pridobivanje soli. JZKPS je leta 2013 obnovil dve solinarski hiši na severnem delu solin za predstavitev solinarske obrti. V enem objektu je urejen informacijski center, namenjen obiskovalcem, s prostori uprave parka, drugi pa je objekt za solinarje s shrambo za orodje, prostori za delo in počitek ter električno črpalko. Istega leta je JZKPS obnovil tudi visokovodni nasip med morsko laguno Stjuža in solinami za izboljšanje protipoplavne varnosti solin ter lesen most na isti poti. Kot upravljavec Strunjanskih solin pridobiva projektna finančna sredstva za zemeljska vzdrževalna in sanacijska dela na solnih poljih, zamenjavo dotrajane in poškodovane lesene opreme ter celovito vzdrževanje solinske infrastrukture, kar je potrebno za ohranjanje tradicionalnega pridelovanja morske soli. Zaposleni strokovno vodijo oglede obiskovalcev.