Domov » V Registru evidentirani trije novi nosilci nesnovne kulturne dediščine

V Registru evidentirani trije novi nosilci nesnovne kulturne dediščine

V Register žive dediščine so bili 15. 7. 2015 evidentirani trije novi nosilci, ki so bili dodani enotama Obhodi kurentov in Priprava poprtnikov.

 

 

K enoti Obhodi kurentov je bil dodan en nosilec nesnovne kulturne dediščine - Etnografsko društvo Zvonec.

Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad.

Foto: Iztok Kovačec, 2015. Etnografsko društvo Zvonec deluje od leta 2014. Skupina ima približno 40 članov, od tega je v društvo včlanjenih 16 mladih v starosti do 10 let. Člani društva v pustnem času po vasi Žabjek izvajajo pustne obhode po hišah. Poleg običajnih delov kurentije njihovo opravo sestavljajo tudi stari zvonci, od koder izvira tudi ime društva. Poleg obhodov po hišah v lokalnem okolju se člani društva udeležujejo tudi povork po Sloveniji in v tujini.

 

Pri enoti Priprava poprtnikov sta bila evidentirana dva nosilca - Skupina gospodinj iz Ribniške doline in Skupina gospodinj iz okolice Dolskega.

Priprava poprtnikov izvira iz tradicije kruhov, ki so morali kot glavna obredna jed stati na mizi od božiča do svetih treh kraljev. Sedaj gospodinje pečejo poprtnik v obliki hlebca s testenimi okraski največkrat pred svetimi tremi kralji.

Skupina gospodinj iz Ribniške doline. Foto: Metka Starič, 2012. V Ribniški dolini poprtnik, imenovan župnek, pripravljajo gospodinje na dan pred božičem (24. december). V nekaterih družinah spečejo več župnekov, za vsakega družinskega člana, ali pa na kruh položijo toliko ptičkov ali 'pickov' (piščančkov), kolikor je družinskih članov. Navada je, da božični kruh krasi mizo vse do praznika svetih treh kraljev (6. januarja) – takrat se razreže in razdeli med družinske člane in da v uživanje živini v hlevu. Znanje priprave poprtnika se prenaša predvsem iz roda v rod znotraj družin. Župnek zamesijo iz boljšega krušnega testa in nanj položijo okrasje, ki je v Ribniški dolini predvsem v obliki jaslic. Na sredini kruha običajno oblikujejo Jezusa, okoli položijo ptičke ali picke ter ga dodatno okrasijo s kito. Nekateri izoblikujejo tudi figure Jožefa, Marije, oslička, volička, palme ali rožice, ki jih razporedijo okoli osrednje figure. Nekateri za okrasje uporabljajo kvašeno testo, drugi figure naredijo iz bolj trdega slanega nekvašenega testa, ki ga je lažje oblikovati in lepše obdrži prvotno obliko.

Skupina gospodinj iz okolice Dolskega. Foto: Dora Škafar, 2008.Poprtnik se v Dolskem in okolici peče pred božičem, 24. decembra. Na praznik svetih treh kraljev (6. januarja) se poprtnik razdeli med člane družine. Znanje peke poprtnika se prenaša znotraj družin. Gospodinje pečejo poprtnik iz krušnega testa, testa kot za potice, ki se tudi pečejo v tem času, ali iz krušnega in ajdovega testa v plasteh. Okrasijo ga različno. Največkrat naredijo štiri zareze, te predstavljajo štiri letne čase in blaginjo čez vse leto. Poprtnike krasijo tudi s ptički, ki jih je toliko, kot je otrok v družini, ali s testom v obliki klasja ali z napisom IHS.

V Register žive dediščine je trenutno vpisanih 41 enot in 109 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Foto: Miha Špiček, 2013.
ED Zvonec. Foto: Iztok Kovačec, 2015.
Skupina gospodinj iz Ribniške doline. Foto: Metka Starič, 2012.
Skupina gospodinj iz okolice Dolskega. Foto: Dora Škafar, 2008.