V Register žive dediščine so bili 3. 8. 2015 evidentirani 4 novi nosilci nesnovne kulturne dediščine. Dodani so bili enotama Obhodi kurentov in Priprava poprtnikov.
Enoti Obhodi kurentov sta bila dodana dva nosilca - Društvo koranti Podlehnik in Etnografsko društvo KORANT 94.
Društvo koranti Podlehnik je bilo ustanovljeno leta 2002 in ima danes več kot 30 članov. Glavni cilj društva je ohranjanje in predstavljanje rogatega haloškega koranta iz Podlehnika, ki ima roge obrnjene navzgor.
V pustnem času člani društva opravljajo pustne obhode po domačih in okoliških vaseh. Člani društva se udeležujejo povork doma in v tujini.
Etnografsko društvo KORANT 94 je bilo ustanovljeno leta 1994 na Ptuju in združuje okoli 30 članov. Društvo vsako leto v času od svečnice do pepelnice izvaja pustne obhode od hiše do hiše in domačinom prinaša dobre želje v novem koledarskem letu. Tako skrbi za ohranjanje dediščine lika kurenta in njegovega poslanstva. V društvu zelo poudarjajo prenos izročila lika kurenta na mlajše rodove. Člani društva se redno udeležujejo Ptujskega karnevala in drugih karnevalov po Sloveniji in v tujini.
Enoti Priprava poprtnikov sta bila dodana dva nosilca - Skupina gospodinj iz Svibnega in okolice Radeč (predstavnica Marjana Dolinšek) in Skupina gospodinj iz Loškega Potoka (predstavnica Marija Turk).
V Svibnem in okolici Radeč je tradicija priprave božičnega kruha, ki ga imenujejo poprtnik, danes še zelo prisotna v družinskih krogih kot del praznovanja svetih treh kraljev (6. januar). Tradicija priprave poprtnika se večinoma prenaša znotraj družine, med generacijami. Kruh gospodinje zamesijo iz boljšega testa in ga pečejo kot hlebec, nekatere ga spečejo tudi v modelu. V preteklosti je bil kruh nekrašen, dodali so mu lahko samo na sredini zarezan križ. Danes poprtnik tudi krasijo. Nekatere gospodinje sledijo tradiciji in pred pečenjem z nožem le naredijo zareze v obliki križa (lahko tudi dvojnega). Druge kruh krasijo, pogosto se pojavljajo motivi križa (na sredini kruha, lahko tudi pleten iz kitke), kitke, ptički (en ali trije) ali srce. Priprava poprtnika je še danes pogosto povezana z običajem 'skakanja', ki se izvede pred zaužitjem kruha. Ko odrežejo kos kruha, ga mati ali druga starejša oseba pridrži v zraku, otroci morajo nato skakati, dokler ne dosežejo kosa kruha. Velja, da bodo v naslednjem letu zrasli za toliko, kolikor skočijo.K splošnemu ohranjanju kulinarične dediščine na tem območju veliko pripomore Društvo kmečkih žena Arnika iz Svibnega, ki združuje okoli 60 članic. Z različnimi dejavnostmi (tečaji, razstavami, prireditvami) ohranjajo dediščino ter krepijo povezanost med krajani.
V Loškem Potoku gospodinje pripravljajo poprtnik, imenovan župnek, dan pred božičem (24. december). Župnek pripravijo iz boljšega testa, ga okrasijo in večinoma spečejo v okrogli posodi tako, da je visok. Iz testa oblikujejo tudi okrasje. Na sredino božičnega kruha položijo Jezuščka, nekateri okoli njega dodajo tudi Jožefa, Marijo in toliko golobic, kolikor je pri hiši otrok. Golobice oblikujejo tako, da iz testenega svaljka napravijo vozel ter oblikujejo ptičjo glavo in rep. Ob robu župneka namestijo kito. Nekatere gospodinje položijo na kruh 12 testenih kroglic (bunkic), ki predstavljajo 12 mesecev. Druge dodajo tudi druge verske motive, npr. križ ali napis IHS. Iz preostalega testa za otroke spečejo tudi posamezne večje golobice. Otrokom povedo, da bodo golobice na sveti večer pele. Župnek in golobice dajo na božični večer na mizo, ga blagoslovijo in ob njem molijo. Enako naredijo na druga dva sveta večera. Ponekod spodnji del župneka za božič pojedo in za blagoslov prihranijo le zgornji del z okraski ali pa samo Jezuščka. Gospodinje hranijo kruh med svetimi večeri v skrinji ali zavitega v foliji, da se ne posuši. Za svete tri kralje kruh razrežejo, pojedo ga družinski člani in živali pri hiši, drobtine pa potresejo po gredici ali njivi, kjer naj bi potem zrasle kamilice.
Trenutno je v Register vpisanih 41 enot in 113 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.