Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva žive dediščine – Slovenskega etnografskega muzeja pripravilo predlog Odloka o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena.
Obhodi kurentov sodijo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. S Kurentovanjem na Ptuju, ki se odvija od 60. let 20. stoletja, je kurent postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah in danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik. Kot del pustnih oračev se kurent dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Postopoma se je lik kurenta začel osamosvajati in se kot samostojna skupina kurentov predvidoma pojavlja od druge polovice 19. stoletja. Pustno skupino sestavljajo kurenti, ki so opravljeni v kurentijo, katere videz se z leti nekoliko spreminja, a ohranja primarne elemente (kožuh, veriga z zvonci, kapa z rogovi ali perjem in naličjem s poudarjenim šilastim nosom in dolgim jezikom, ježevka).
Lik kurenta in njihovi pustni obhodi so močno zasidrani v krajevno tradicijo, so pomemben del lokalne in regionalne identitete, in vplivajo na prepoznavnost krajev in regije. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete.
Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da se povečata njena prepoznavnost in javna dostopnost in da se spodbudi njeno ohranjanje.
Rok za posredovanje pripomb je 28. oktober 2015 preko portala e-demokracija oziroma na elektronski naslov: gp.mk(at)gov.si.
Javna obravnava predloga bo v Pokrajinskem muzeju na Ptuju v torek, 27. oktobra 2015, ob 16. uri.