V Register žive dediščine je bila 12. 8. 2015 vpisana nova enota nesnovne kulturne dediščine - Tradicionalno pridelovanje morske soli.
Tradicionalno pridelovanje morske soli obsega vsakoletna vzdrževalna dela na nasipih v solnem polju ter v izparilnih in kristalizacijskih bazenih, vzgojo petole, pobiranje soli, njeno spravilo ter skrb za solinarsko orodje.
Poleg nove enote, je bilo v Register evidentiranih 6 novih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Enoti Obhodi kurentov so bili dodani trije nosilci.
Turistično društvo Koranti iz Pobrežja: V vasi Pobrežje so se posamezniki že v preteklosti združevali v manjše skupine in skrbeli za ohranjanje raznih običajev, med drugim tudi običajev v pustnem času. Leta 2001 je bilo z namenom ohranjanja lokalnega ljudskega izročila in dediščine ter njunega prenašanja na mlajše generacije ustanovljeno Turistično društvo Koranti iz Pobrežja. Društvo ima danes več kot 40 članov in deluje na različnih področjih. Člani vsako leto v pustnem času izvajajo obhode po domači in okoliških vaseh. Udeležujejo se številnih karnevalov in prireditev doma in v tujini.
Etnografsko društvo Ježevka: Etnografsko društvo Ježevka je bilo ustanovljeno leta 2000 in ima danes več kot 40 članov. V času od svečnice do pepelnice si člani nadenejo kurentovo opravo in izvajajo pustne obhode po hišah. Ob tem domačinom zaželijo srečno in dobro leto. Ti jih pogosto pogostijo, ženske pa kurentom podarijo robčke. Člani se udeležujejo raznih pustnih prireditev na Ptuju in v njegovi okolici, pa tudi po drugih krajih v Sloveniji. Poleg kurentov skupino sestavljajo tudi liki hudiča, ruse in pokača. Prosti čas člani društva posvečajo izdelavi posameznih mask in popravilom svojih kurentij. Društvo ima urejene društvene prostore, kjer organizirajo delavnice izdelovanja kurentij in predstavitve pustnih likov, pomena maskiranja in lokalnih pustnih običajev.
Društvo Koranti Grajena: Društvo Koranti Grajena je kot samostojno društvo nastalo v začetku leta 2015, pred tem pa so člani delovali v okviru Kulturnega društva Grajena. S tradicijo ohranjanja kulturne dediščine kurenta in njegovega obredja se srečujejo že več desetletij. V društvo je včlanjenih približno 30 članov, katerih namen je ohranjati tradicijo lika koranta. Člani društva se vsako leto na svečnico zberejo na korantovem skoku v vasi Grajena, ko si po tradiciji prvič nadenejo zvonce. Temu sledi obiskovanje hiš in ljudi v okoliških vaseh in zaselkih (Grajeni, Grajenščaku, Krčevini pri Ptuju, Krčevini pri Vurbergu in Mestnem vrhu). V društvu in v predstavitvah lika koranta sodelujejo zgolj moški predstavniki. Ohranjajo tradicijo pernatega koranta.
Enoti Priprava poprtnikov je bil dodan en nosilec - Skupina gospodinj Loške doline in Babnega Polja (predstavnica Ana Zakrajšek). V Loški dolini in na Babnem Polju božični kruh imenujejo župn'k. Gospodinje ga pečejo po izročilu svojih mam in starih mam. Za božični kruh zamesijo boljše testo, ki ga spečejo v okrogli posodi, nekatere gospodinje pa ga spečejo v obliki hlebca. Po vrhu ga okrasijo s kito in golobicami, nekatere gospodinje golobice samo naložijo okrog že pečenega kruha. Gospodinje, ki so se preselile od drugod, so prinesle znanja od doma in še vedno pečejo po tem izročilu (npr. iz Loškega Potoka pečejo župn'k in dva prijatla – manjša hlebčka). Božični kruh pečejo za božič, blagoslovijo pa ga na vse tri svete večere. Ta praznični kruh ostane na mizi do praznika svetih treh kraljev, ko ga razrežejo in razdelijo med člane družine in domače živali.
Enoti Izdelovanje papirnatih rož pa sta bila dodana dva nosilca.
Zvonko Mikša: Zvonko Mikša se je izdelovanja papirnatih rož naučil od svoje mame pred več kot 40 leti. Bolj intenzivno se z izdelovanjem ukvarja v zadnjih treh letih. Izdeluje rože iz krep papirja, ki se uporabljajo ob različnih življenjskih šegah (poročni šopki, naprsni šopki, cvetje za krašenje bosmanov) in jubilejih (naprsni šopki in drugi šopki ob zlati poroki), letnih šegah (duhovi, cvetje za krašenje korantovih kap), namenjene pa so tudi krašenju notranjih prostorov (cvetje za krašenje starih pobožnih obeležij). Poleg posamičnih papirnatih rož in šopkov izdeluje tudi dekoracije iz papirnatega cvetja, ki ga kombinira z naravnimi materiali (les). Pri izdelovanju uporablja krep papir različnih debelin in barv, ki ga oblikuje s pomočjo zelenega lepilnega traku, vrvic in sukanca, lepila za papir in les ter žic različnih debelin. Pri tem uporablja škarje različnih velikosti in oblik, klešče, nož, ščipalke, kvačko, igle za pletenje (vseh debelin), sponke, ravnilo in svinčnik. Pred prvo izdelavo papirnate rože pravi cvet razstavi na sestavne dele in ga skicira. Za pripravo materiala za izdelavo posameznega cveta porabi največ časa. Najraje izdeluje vrtnice vseh velikosti skupaj s stebli in listi in majhne rože z drobnocvetnimi nastavki. Papirnate rože tudi povoska in jih dodaja na naravne materiale in košare. Zvonko Mikša svoje znanje izdelovanja papirnatih rož posreduje na delavnicah, ki so namenjene mlajšim in starejšim generacijam. Svoje izdelke tudi prodaja v nakupovalnih središčih, na sejmih in drugih prireditvah.
Anica Tomšič: Anica Tomšič, ki se z izdelovanjem papirnatih rož ukvarja že 18 let, danes izdeluje okoli 40 vrst različnih rož iz krep papirja različnih debelin in barv. Najraje izdeluje vrtnice, velike in male marjete, vse vrste nageljnov, cinije in različno poljsko cvetje. Papirnate rože, ki jih povezuje v šopke in aranžmaje, kombinira z naravnimi materiali. Za izdelovanje jo je navdušila sorodnica, veliko znanja pa je pridobila od Marice Lesjak. Znanje izdelovanja papirnatega cvetja Anica Tomšič preko delavnic prenaša na starejše in mlajše generacije, predvsem v okviru Društva upokojencev Dobrova in Društva upokojencev Vrzdenec. Udeležuje se razstav papirnatega cvetja, ki jih organizira Društvo upokojencev Dobrova, in razstave papirnatih rož, ki vsaki dve leti poteka na Vranskem. Prav tako je vključena v različne občinske projekte in projekt Igraj se z mano.
Trenutno je v Register vpisanih 42 enot in 119 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.