Konec meseca aprila 2022 je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki v okviru opravljanja nalog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine pripravlja predloge za vpis v Register nesnovne dediščine, v Register vpisalo pet novih enot in enega nosilca. Register trenutno šteje 107 enot in 284 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
V Register so bile vpisane naslednje nove enote nesnovne kulturne dediščine:
Suhorski pirhi so pobarvana in s pomočjo praskanja z značilno ornamentiko okrašena velikonočna jajca, ki jih pred veliko nočjo izdelujejo v kraju Suhorje v Brkinih. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec - Neformalna skupina izdelovalk suhorskih pirhov pri Vaškem društvu Suhorje.
Bučno olje pridobivajo iz pešk oljnih buč, ki jih zmeljejo, zmešajo z vodo in soljo, pražijo in iz pridobljene kaše stiskajo olje. Dejavnost je najbolj razširjena v oljarnah na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je bučno olje značilna sestavina kulinarike. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec – Oljarna Fram.
Mlinčevka je pogača pripravljena iz več plasti pečenega ali kuhanega testa – mlincev z nadevi, ki jo po nekoliko različnih recepturah ob večjih praznikih in šegah življenjskega kroga pripravljajo v Posavju, na Bizeljskem in Kozjanskem. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec - Skupina za ohranjanje lemberške velikonočne mlinčne potice.
Vezenje po narisku je način ročnega krašenja osnove (tkanina, polst, usnje) z iglo in vezilno nitjo, pri čemer vezejo po predlogi, narisani na osnovi, in jo krasijo z vezilno nitjo različnih surovinskih sestavov ter dodatki. Ob enoti je bila evidentirana ena nosilka – Sonja Porenta.
Vezenje po štetih nitih je način ročnega krašenja tkanin z iglo in vezilno nitjo, pri katerem vzorec vezenja nastane tako, da vezilno nit v tkanino vbadajo na podlagi preštevanja niti osnovne tkanine. Ob enoti sta bili evidentirani dve nosilki – Rozalija Strojan in Ivanka Sajovic.
Ob enoti Planinska paša in predelava mleka je bil evidentiran nov nosilec – Pašna skupnost Matajur:
Člani Pašne skupnosti Matajur iz Idrskega, Mlinskega, Sužida, Starega sela in Kamna pasejo v Idrski planini (imenovani tudi planina Matajur) in v Livški planini. Od konca maja ali začetka junija pa do septembra se v planini prepase med 35 in 50 mlečne živine, med 30 in 80 glav telic in nekaj konjev. Poleg tega s sirotko zredijo do deset prašičev. Za živino skrbi zaposlen pastir, za predelavo mleka v sir, skuto, maslo in pinjenec pa sirar, ki mu pri obveznostih pomagajo odpaševalci. Znanje sirarjenja se prenaša s starejših na mlajše in v okviru tečajev Sirarskega društva Tolminc. Pašništvo na Matajurskih planinah sega vsaj v četrto stoletje, o čemer priča najdba bronastega živinskega zvonca na Idrski planini.