22. maja 2024 je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo že 118. enoto – Petje partizanskih pesmi.
Slovenske partizanske pesmi in druge pesmi upora izvajajo pevski zbori in skupine različnih spolov in starosti, največkrat na koncertih, spominskih slovesnostih in shodih.
Ob enoti so bili evidentirani trije nosilci.
1. Kulturno društvo Partizanski pevski zbor
Kulturno društvo Partizanski pevski zbor neguje in javnosti posreduje partizansko pesem in pesmi upora. Zbor, ki ima približno 30 pevcev, se predstavlja na samostojnih koncertih, nastopa na rednih letnih prireditvah (Pot ob žici, Festival partizanske pesmi) in različnih dogodkih v spomin NOB ter se odziva na vabila zainteresirane javnosti. Zbor občasno spremljajo glasbeniki, največkrat je to harmonikar, občasno pa tudi različne orkestrske sestave. Nove pevce pridobivajo z vabili in avdicijami. Partizanski pevski zbor je naslednik Invalidskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1944 v vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem. Prvi zborovodja je bil Karol Pahor, ki je iz 17 okrevajočih ranjencev sestavil prvi zbor, ta pa je rasel in že maja začel nastopati v dolini na osvobojenih ozemljih. Do konca vojne je nastopal na številnih mitingih in bil reden gost Radia Osvobodilna fronta. Tedanji program skladb je bil sestavljen po tretjinah: tretjina partizanskih, tretjina ljudskih in tretjina avtorskih pesmi. Po koncu vojne se je zbor demobiliziral in preimenoval v Partizanski invalidski pevski zbor ter nastopal kot civilni zbor. Leta 1972 se je zbor preimenoval v Partizanski pevski zbor. Zbor s kratko formalno prekinitvijo po koncu 2. svetovne vojne nepretrgoma deluje od svojega nastanka do danes.
2. Zavod Novi kombinat
Ženski pevski zbor Kombinat je bil ustanovljen leta 2008, sestavlja ga 40 pevk. Zbor neguje in javnosti posreduje partizansko pesem in pesmi upora z vsega sveta in iz različnih obdobij, ki jih vsaj delno izvaja v izvirnih jezikih. Nekaj je tudi avtorskih pesmi, ki so jih prispevale članice zbora. Zbor se predstavlja na samostojnih koncertih, nastopa na različnih dogodkih v spomin NOB ter se odziva na vabila zainteresirane javnosti. Repertoar zbora je zelo širok, obsega okrog 40 pesmi, učijo pa se ga na rednih vajah enkrat tedensko pod vodstvom dirigentke Mateje Mauri. Zbor spremljajo glasbeniki: kitarist, basist in harmonikar. Nove pevke pridobivajo z avdicijami.
3. Kulturno društvo Moški pevski zbor “Slava Klavora” Maribor
Kulturno društvo Moški pevski zbor “Slava Klavora” Maribor deluje od junija 1945, ko so se njegovi pevci združili s pevci predvojnega zbora Jadran. Dve leti kasneje se je poimenoval po narodni herojinji Slavi Klavori. Za kakovostno rast zbora in mednarodno prepoznavnost so še posebej zaslužni zborovodje Rajko Sikošek, Jože Gregorc, Branko Rajšter in Stane Jurgec. Danes zbor šteje 22 pevcev, njihov repertoar izvajanih pesmi pa je izjemno obširen in vsestranski, vedno pa obsega tudi petje partizanskih pesmi, ki jih je zbor pričel peti ob prenehanju delovanja Partizanskega pevskega zbora Maribor.
Register trenutno šteje 118 enot in 362 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine.