Domov » Aktivnosti koordinatorja » Nov vpis v Register

Nov vpis v Register

logotip

6. 12. 2022 je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo 108. enoto – Tamburaštvo.

Tamburaštvo je skupinsko igranje na glasbila iz družine tamburic. Sodi med ljubiteljsko glasbeno dejavnost in ima na Slovenskem bogato zgodovino tako v ljubiteljski kulturi kakor tudi v različnih glasbenih praksah, povezanih z ljudskim izročilom.

Ob enoti je bil evidentiran en nosilec - Kulturno umetniško društvo Božo Račič Adlešiči.

Kulturno umetniško društvo Božo Račič Adlešiči. Foto: T. Jankovič, 2017

Adlešički tamburaši delujejo od leta 1919, ko je takratni učitelj v Adlešičih Božo Račič preskrbel prve tambure in sestavil prvo skupino tamburašev. Leta 1922 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Božo Račič Adlešiči. Sestavlja ga 6 sekcij in ena izmed njih je tudi tamburaška skupina. Tradicija se pretežno prenaša s starejših na mlajše – pri petju, plesih in tamburanju, hkrati pa društvo skrbi za izobraževanje na seminarjih in delavnicah, ki jih pripravlja in izvaja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Večinoma igrajo ljudske belokranjske pesmi. Prednostno ohranjajo belokranjsko glasbeno izročilo: od starejših članov in iz starih posnetkov se učijo »starih« pesmi, jih preigravajo in tako ohranjajo. Posebnost Adlešičkih tamburašev je ohranjanje igranja na dvoglasni kvintni Farkašev sistem. V njem so bisernice in nekateri brači uglašeni unisono (»v D«), prečke pa so v spodnjih legah nameščene čez cel vrat in kromatično, v višjih legah pa deljeno: pod spodnjo struno diatonično, pod zgornjo struno pa tako, da zagotavljajo manjkajoče poltone. Bugarija je prostozveneča v D-dur kvintakordu (oziroma G-duru), berda pa ima dve podvojeni (oktavni) struni v kvintni uglasitvi (G-D). Tamburaši so v letu 2018 s koncertom obeležili 100-letnico tamburanja na Farkašev sistem v Adlešičih. Letno imajo od 50 do 60 nastopov: udeležujejo se regijskih in državnih srečanj ljudskih pevcev in godcev, spremljajo folklorno skupino pri njenih nastopih ter igrajo na različnih prireditvah in zabavah. 

Register nesnovne kulturne dediščine trenutno šteje 108 enot in 294 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.