Domov » Aktivnosti koordinatorja » Dva nova vpisa na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Dva nova vpisa na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki med 28. novembrom in 3. decembrom 2022 zaseda v Rabatu, Maroko, je na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, ki jo je Slovenija oddala marca 2021, in multinacionalno nominacijo Tradicije reje lipicancev, ki jo je Slovenija v imenu osmih sodelujočih držav na sedež Unesca oddala marca 2020. Obe nominaciji sta bili s strani Unescovega Ocenjevalnega telesa izpostavljeni kot zgledno pripravljeni.

1. decembra 2022 je Medvladni odbor na svojem 17. zasedanju potrdil priporočilo Unescovega Ocenjevalnega telesa, da se nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (v izvirniku Beekeeping in Slovenia, a Way of Life), vpiše na Unescov Reprezentativni seznam.

Leta 2015 je bila na Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, naslovljena pobuda o vpisu čebelarstva v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Koordinator je v sodelovanju z nosilci in podporo Čebelarske zveze Slovenije pripravil več predlogov povezanih z omenjenim področjem, ki so bili v register vpisani v obdobju med 2018 in 2020. Enote nesnovne kulturne dediščine, ki so bile vpisane v register, so: Čebelarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele in Apiterapija. Posredno sta s predlaganim elementom povezani tudi enoti Lectarstvo in Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov.

Decembra 2018 je Čebelarska zveza Slovenije oblikovala delovno skupino za pripravo nominacije za vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam. Projekt priprave in oddaje nominacije je vodilo Ministrstvo za kulturo, zanj Špela Spanžel. V delovni skupini, ki je pripravljala nominacijo in potrebna gradiva za njeno oddajo, so sodelovali predstavniki nosilcev, Čebelarske zveze Slovenije, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, zanj mag. Anja Jerin, kustosinja za nesnovno kulturno dediščino, mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo, in Barbara Sosič, kustosinja za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta.

Nominacija obsega predstavitev čebelarstva v Sloveniji, s poudarkom na njegovem kulturnem pomenu. Nosilci so čebelarji, povezani v več kot 200 društev, združenih v Čebelarsko zvezo Slovenije. Po številu čebelarjev na 1.000 prebivalcev se Slovenija uvršča v svetovni vrh, prepoznavna pa je tudi zaradi strokovnosti in naprednih čebelarskih tehnologij. Veščine, znanja in vrednote čebelarji prenašajo iz roda v rod, kar se odraža v izjemno pozitivnem vplivu na širšo skupnost in na okolje. Med značilnosti čebelarstva v Sloveniji sodijo avtohtona kranjska čebela, čebelnjaki, poslikane panjske končnice in AŽ panji.

Isti dan (1. decembra 2022) je Medvladni odbor na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal tudi multinacionalno nominacijo Tradicije reje lipicancev (v izvirniku Lipizzan Horse Breeding Traditions). Pri pripravi multinacionalne nominacije, ki jo je koordinirala Slovenija, je sodelovalo osem držav – Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija, Slovaška in Slovenija. Nominacija je nastajala v obdobju med letoma 2018 in 2020, ko so v sodelujočih državah potekala delovna srečanja nosilcev elementa nesnovne kulturne dediščine, strokovnjakov in predstavnikov državnih inštitucij s področja varovanja nesnovne kulturne dediščine. Projekt je vodilo Ministrstvo za kulturo, zanj Špela Spanžel. Kot predstavnik Slovenije je v mednarodni delovni skupini, ki so jo sestavljali predstavniki vseh sodelujočih držav, sodeloval še predstavnik Kobilarne Lipica in predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki je skupaj z Ministrstvom za kulturo in nosilci poskrbel, da je bila enota Tradicionalna reja in vzreja lipicancev leta 2016 vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, kar je pogoj za pristop k pripravi Unesco nominacije. Pri pripravi strokovnih vsebin multinacionalne nominacije sta sodelovali mag. Anja Jerin, kustosinja za nesnovno kulturno dediščino, in dr. Nena Židov, kustosinja za družbeno kulturo. Pripravo nominacijskega filma je koordinirala kustosinja za etnografski film Nadja Valentinčič Furlan.

Multinacionalna nominacija predstavlja bogastvo tradicije reje lipicancev v državnih kobilarnah in med zasebnimi rejci v vseh sodelujočih državah. Gre za preplet več zvrsti nesnovne kulturne dediščine kot jih definira Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), v središču nominacije Tradicije reje lipicancev pa so kulturne in družbene prakse, znanja in veščine ter ustno izročilo, povezano z rejo lipicancev. Njihov simbolni pomen znotraj posameznih skupnosti in vpetost v lokalna okolja temeljita na vzajemnem odnosu med nosilci te nesnovne kulturne dediščine in lipicanci.

Slovenija ima do začetka decembra 2022 na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisanih šest elementov nesnovne kulturne dediščine:

Škofjeloški pasijon (2015),

Obhodi kurentov (2017),

Klekljanje čipk v Sloveniji (2018),

Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike (multinacionalna nominacija, 2018),

Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (2022),

Tradicije reje lipicancev (multinacionalna nominacija, 2022).

Marca 2022 je bila na sedež Unesca oddana multinacionalna nominacija Babištvo: znanje, veščine in prakse (v izvirniku Midwifery: knowledge, skills and practices), ki bo predvidoma obravnavana na 18. zasedanju Unescovega Medvladnega odbora. 

 

Slovenska delegacija v Rabatu, Maroko. Foto: SEM, 2022

Čebelarstvo. Foto: B. Verbič, 2020

Tradicije reje lipicancev. Foto: A. Jerin, 2011