Domov » V Registru evidentirani štirje novi nosilci

V Registru evidentirani štirje novi nosilci

Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo štiri nove nosilce.

Register tako trenutno šteje 58 elementov in 167 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

 

Skupina gospodinj z Blok. Foto: Stanislav Jakopin, 2013. Ob enoti Priprava poprtnikov je bila evidentirana nova skupina gospodinj, ki v božično-novoletnem času pripravljajo božični kruh imenovan poprtnik. Skupina gospodinj z Blok, katere predstavnica je Ana Pakiž, znanje peke božičnega kruha ali župneka ohranjajo predvsem starejše gospodinje, ki svoje znanje prenašajo tudi na mlajše generacije. Nekatere gospodinje župnik pečejo na božični večer, druge na predvečer sv. treh kraljev. Ko zvečer v cerkvi zazvoni, postavijo župnek na mizo in ga pokropijo z blagoslovljeno vodo. Naslednje jutro ga pokrižajo in za vsakega člana družine odrežejo svoj kos. Kos župneka dobi tudi živina. Vsak član družine župnek dobi z namenom, da bo tekom leta zdrav. Ponekod je še ohranjena navada, da na božični večer poleg župneka na mizo postavijo še posodo z blagoslovljeno vodo, križem in klobukom (če koga boli glava, se ga s klobukom opaha). Župnek se potem za vse tri svete večere blagoslovi, na praznik sv. treh kraljev pa se ga razreže. Župnek pečejo iz bele moke, masla in jajc. Testo okrasijo s kito in 'pitkami' ali ptički iz testa, nekatere gospodinje poleg kite okoli hlebca dodajo na sredino tudi napis IHS.

Darinka Leva. Foto: Anja Jerin, 2017. Ob enoti Izdelovanje papirnatih rož je bila evidentirana nova nosilka, to je Darinka Leva, ki se z izdelovanjem cvetja iz krep papirja intenzivneje ukvarja od kar je v upokoju. Za izdelovanje papirnatih rož uporablja krep papir, škarjice, nožek, žico in lepilo. Izdeluje vse vrste papirnatega cvetja, najraje pa vrtnice in narcise. Papirnate rože povezuje v šopke in venčke, ki so namenjeni krašenju domov in lokalne cerkve. Izdeluje tudi papirnate rože za krašenje kurentij. Je članica Neformalnega združenja Rož'ce in svoje izdelke predstavlja na razstavah, tudi na Vranskem in Pragerskem.

Ob enoti Godbeništvo pa sta bila evidentirana dva nova nosilca: Kulturno društvo Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi in Društvo godbenikov Cerkno.

Kulturno društvo Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi. Foto: Srečko Rožman, 2016.Začetki godbeništva v Ločah pri Dobovi segajo v leto 1920, ko so si prvi godbeniki z zaslužkom, ki so ga dobili z nabiranjem premoga v Savi, kupili prve inštrumente. Njihov prvi kapelnik in učitelj je bil Grofl iz Rozge (Hrvaška). Takrat so za poučevanje novih članov občasno najeli še kapelnika vojaške godbe iz Zagreba. Svoj prvi gasilski in godbeni dom so zgradili leta 1928. Že v preteklosti so ločki godbeniki igrali tako v domačih krajih kot drugod (Ljubljana, Maribor, Celje ...), večinoma na veselicah, cerkvenih procesijah in drugih verskih, krajevnih in državnih praznikih ter na gasilskih kongresih, v obdobju nemega filma tudi v letnem kinu Tuškanac v Zagrebu. Leta 1941 so ob izgonu v nemška taborišča ločki godbeniki s seboj vzeli inštrumente in godli tudi v izgnanstvu. Poleg Kapelske godbe je bila Ločka godba po drugi svetovni vojni nepogrešljiva pri igranju prvomajskih budnic v različnih krajih občine Brežice. Danes je njeno uradno ime Kulturno društvo Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi in se pri igranju prvomajskih budnic izmenjuje s Pihalnim orkestrom Kapele. Po drugi svetovni vojni so, okrepljeni z mladimi močmi, ločki godbeniki z dejavnostjo nadaljevali. Do leta 1976 jih je učil in vodil domači kapelnik Alojz Bogovič, za njim Stejpan Obrubić, ki je imel redni pouk za mlade začetnike. Pod njegovim vodstvom je godba začela z bolj kakovostnim igranjem zahtevnejših koncertnih skladb. Na nove inštrumente so prvič zaigrali 4. julija 1981 ob prazniku KS Dobova, ko je nastopalo devet pihalnih orkestrov iz domovine in tujine. Nekaj novih godbenikov je izšolal tudi dirigent Bratislav Roguljič - Buco. V času njegovega vodenja je Ločka godba pridobila veliko notnega gradiva in priredbo Dobovske koračnice, kateri je podlaga krajevna »himna«. Velik napredek je godba doživela pod taktirko Jožeta Rusa, vaščani Loč pa so poskrbeli za nov, leta 1995 dograjen gasilski in godbeni dom. Od leta 1997, ko je godbo vodil dirigent prof. Danijel Ivša, je orkester na tekmovanjih doma in v tujini prejel številne nagrade. Danijel je godbo vodil do leta 2016. V času njegovega študija pa je dirigentsko mesto zasedel prof. Miran Petelinc. Ob 80 – letnici delovanja je godba izdala svojo prvo samostojno zgoščenko, ob 90 – letnici drugo, in izdala dve publikaciji (2000 in 2010). Od leta 2016 godbeniki igrajo pod taktirko Anite Kiralj. Danes  orkester šteje okoli 50 članov, ki prihajajo iz Loč in bližnje okolice. Med njimi je iz leta v leto več mladih iz krajevne skupnosti Dobova in iz drugih krajev občine Brežice. Večina mladih svoje znanje izpopolnjuje v nižji in srednji glasbeni šoli, posamezniki tudi na Akademiji za glasbo. Zadnja leta uspešno sodelujejo z drugimi pihalnimi orkestri, pobrateni so z godbo Schlosskapelle Neuhaus (Suha), z godbo na pihala Šmihel (Avstrijska Koroška) in s Pihalnim orkestrom iz Šentjanža pri Dravogradu. Letno imajo več kot 20 nastopov doma in v tujini ter dva samostojna koncerta (spomladanski in Miklavžev), kjer se predstavijo z zahtevnejšim programom.

Društvo godbenikov Cerkno. Foto: Drago Kuralt, 2015. Godbeništvo na Cerkljanskem ima dolgo tradicijo, saj organizirane oblike nastopov glasbenih sestavov z značilnostmi pihalne godbe segajo na konec 19. oziroma na začetek 20. stoletja. Začetek sistematičnega dela in druženja godbenikov pa je leto 1974, ko je bil s pomočjo ljubiteljev tovrstne glasbe ustanovljen Pihalni orkester Eta Cerkno, ki ga je vsestransko podpirala cerkljanska tovarna ETA, kateri so pri tem pomagali tudi druga domača podjetja, ustanove in posamezniki. Pihalni orkester ETA Cerkno se je na podlagi statuta društva z dne 14.02.2014 preimenovalo v Društvo godbenikov Cerkno. Danes delovanje Društva godbenikov Cerkno omogoča Občina Cerkno. Godba se je skozi desetletja vsestransko razvijala. V zadnjih letih se orkester iz pihalno-koračniške vse bolj spreminja v simfonično zasedbo. Godbo trenutno sestavljajo: pihala, trobila ter tolkala. Stalno zasedbo sestavlja 50 glasbenikov, občasno se jim pridružijo tudi drugi. V začetku so bili godbeniki praviloma samouki, danes pa v cerkljanski godbi prevladujejo glasbeno šolani glasbeniki. Sodelovanje z Glasbeno šolo Idrija in njeno podružnico v Cerknem je vse od njene ustanovitve leta 1946 izrednega pomena pri vključevanju mlajših članov, saj z njimi uspešno sodelujejo že vrsto let. Godba ostaja redni spremljevalec in pomemben sooblikovalec kulturnega življenja na Cerkljanskem (prvomajske budnice, proslave, festivali, otvoritve, samostojni koncerti), obenem pa svojo strokovnost preizkuša na različnih tekmovanjih in revijalnih nastopih. Za svoje delo so godbeniki prejeli številne nagrade in priznanja, kar jim pomeni spodbudo za nadaljnje delo. K temu pa jih spodbuja tudi tovarištvo, ki so ga v letih delovanja razvili in izoblikovali v pravo prijateljstvo, svoje delo in poslanstvo pa tudi v prijateljsko druženje.

Skupina gospodinj z Blok. Foto: Stanislav Jakopin, 2013.
Darinka Leva. Foto: Anja Jerin, 2017.
Kulturno društvo Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi. Foto: Srečko Rožman, 2016.
Društvo godbenikov Cerkno. Foto: Drago Kuralt, 2015.