Ministrstvo za kulturo je 16. marca 2017 na predlog Koordinatorja varstva nesnovne dediščine ob enoti Priprava poprtnikov evidentiralo tri nove nosilce, ob enoti Izdelovanje papirnatih rož eno nosilko, ob enoti Klekljanje idrijske čipke eno nosilko.
Register nesnovne kulturne dediščine trenutno šteje 57 enot in 162 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Ob enoti Priprava poprtnikov so bile evidentirane tri nove skupine gospodinj, ki v božičnem času pečejo poprtnik.
Na območju Ivančne Gorice številne gospodinje za božič ali za svete tri kralje pripravljajo poprtnik, ki ga ponekod imenujejo kar božični kruh. Pečejo ga iz boljšega testa v obliki hlebcev, ki jih okrasijo s ptički, katerih število ponazarja število otrok pri hiši ali letne čase. Nekatere gospodinje poprtnike krasijo s kito, ki jo namestijo okrog hlebca in ki ponazarja povezanost družine ali prepletene vezi. Druge poprtnikom dodajajo letnico novega leta, napis IHS, žitno klasje, listke, na resice narezan trak v obliki krone, če je na poprtniku še prostor, pa včasih oblikujejo božično zvezdo. Mlajše gospodinje dodajajo poprtnikom tudi sodobnejše oblike okraskov (npr. vrtnice). Na božični dan, štefanovo ali svete tri kralje poprtnik ponudijo vsakomur, ki pride k hiši. Ptičke dobijo otroci, včasih pa so jih botre podarjale krščencem. Poznajo rek: če pokusiš več poprtnikov, si bolj močan. Prenos znanja poteka znotraj družin oz. na delavnicah, nekatere gospodinje so se poprtnik naučile peči kar same. Večina jih je vključena v Društvo podeželskih žena Ivanjščice, ki se udeležuje državnih razstav v Dobrepolju, sodelujejo pa tudi na tematskih tržnicah v zimskem času v Ivančni Gorici.
V Šentrupertu je priprava poprtnikov prisotna le v nekaterih družinah. Gospodinje na predvečer praznika Svetih treh kraljev spečejo boljši kruh, ki ga v družinskem krogu pojedo na praznično jutro. Gospodinje pečejo različne oblike poprtnikov – ene v obliki hlebca z nekaj pravokotno prekrižanimi zarezami na vrhu, brez drugih okraskov, druge ga pečejo kot hlebec ali v modelu, po vrhu pa ga okrasijo s ptički, kito, rožami, klasjem. Število ptičkov na poprtniku običajno pomeni število otrok pri hiši, ponekod štirje ptički ponazarjajo letne čase. Poznana je šega skakanja za poprtnikom, ko mama (ali oče) drži kos poprtnika visoko v zraku, otroci pa se stegujejo za njim, da bodo čimbolj zrasli v naslednjem letu. V preteklosti je košček poprtnika dobila tudi živina v hlevu.
V Sodražici, kjer je peka poprtnikov še zelo prisotna, so si poprtniki zelo različni glede na to, od kod so se primožile gospodinje. Običajno so svoje znanje priprave poprtnika prinesle s seboj k hiši, kakšen element pa dodale tudi na novo. Imenujejo ga župnek ali poprtnik. Nekatere gospodinje ga pečejo v modelu, nekatere pa v obliki hlebca. Umesijo boljše testo, ki ne sme biti presladko, tretjino testa namenijo izdelavi okraskov, preostali del pa namestijo v nižji model (posodo) in ga malo potlačijo. Spletejo kito (iz treh svaljkov) ali vrvico (zavijejo le dva svaljka) in jo namestijo okrog poprtnika (po robu ali bolj pri sredini). Na poprtnik položijo tri golobice, ki pomenijo tri svete večere, nekatere dodajo toliko ptičkov, kolikor je otrok v družini. Na sredino položijo Jezuščka, lahko leži na odejici ali je z njo pokrit, ali pa je ovit v povoje, oči pa mu oblikujejo iz jabolčnih pečk. Dodajajo tudi druge okraske, npr. koklje, bunkice, ki predstavljajo mesece, napis IHS, spiralo in novejše okraske po lastnih idejah (npr. sito, lesene žlice). Nekatere gospodinje izdelujejo okraske iz vlečenega testa z jajcem ali brez. Pečejo ga predvsem za svete tri kralje, nekatere že za božič. Ko ga razrežejo, ga dajo pokusiti tudi domačim živalim. Prenos znanja poteka znotraj družin in na delavnicah. Gospodinje z območja Sodražice svoje poprtnike razstavljajo na državni razstavi v Dobrepolju, sodelujejo pa tudi na razstavah župneka v Loškem Potoku.
Ob enoti Izdelovanje papirnatih rož je bila evidentirana ena nosilka - Silva Jelenko.
Silva Jelenko se z izdelovanjem papirnatih rož intenzivneje ukvarja zadnjih pet let. Pri delu uporablja različno orodje (škarjice) in materiale (krep papir, lepilo, žico, vrvico). Izdeluje rože različnih vrst in oblik (potonka, božična zvezda, gladiola, hortenzija, zvonček, trobentica, narcisa, vrtnica idr.), ki jih povezuje v šopke, s katerimi krasi predvsem prostore svojega doma. Med papirnate rože vpleta tudi naravne materiale. Svoje izdelke razstavlja na razstavah in sejmih, redno se udeležuje tudi razstav Neformalnega združenja Rož'ce na Vranskem. Znanje izdelovanja papirnatih rož širi na delavnicah za odrasle in otroke.
Ob enoti Klekljanje idrijske čipke je bila evidnetirana nova nosilka - Dragica Česnik.
Dragica Česnik se je s klekljanjem idrijske čipke srečala že v otroštvu, ko je pri tej dejavnosti opazovala svojo babico. Ta jo je naučila nekaj osnov klekljanja, pozneje, v prvem razredu, pa jo je mama vpisala v čipkarsko šolo. Svoje znanje klekljanja Dragica Česnik prenaša na učence Čipkarske šole Idrija, v kateri poučuje že več kot 35 let. Poklicno pot učiteljice klekljanja je začela v Cerknem, kjer je učila 11 let, pozneje je delovala še v Godoviču in Črnem Vrhu. Zadnjih deset let pa uči klekljanja učence na oddelkih v Idriji in Spodnji Idriji. Klekljanje ji predstavlja poklic in hobi, s katerim se rada ukvarja tudi v prostem času.