Ob enotah Miklavževo, Peka poprtnikov in Godbeništvo so bili na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, v Register nesnovne kulturne dediščine 15. 12. 2021 evidentirani trije novi nosilci.
Ob enoti Miklavževo je bil evidentiran nosilec Farno kulturno društvo Koroška Bela. Šega praznovanja in obdarovanja sv. Miklavža na Koroški Beli poteka pod okriljem Farnega kulturnega društva Koroška Bela, ki je bilo ustanovljeno leta 1999 in ima sedaj že več kot 150 članov. Društvo je naslednik Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, ustanovljenega leta 1907. Miklavž se na predvečer svojega godu v spremstvu odpravi od hiše do hiše in s simboličnimi darili (sadje, koledar …) obdari skozi leto najbolj aktivne društvene člane in otroke. Obišče tudi prebivalce okoliških naselij (Slovenski Javornik, Javorniški Rovt, Žirovnica idr.). Od leta 1999 društvo v sklopu praznovanja Miklavža organizira izlet otrok v Ljubljano z ogledom lutkovne predstave. Na poti nazaj na avtobusu otroke obišče sv. Miklavž, jih nagovori in skromno obdari. Najstarejši znani zapis o organiziranem miklavževanju na Koroški Beli sega v leto 1910. Takratno Slovensko katoliško izobraževalno društvo Koroška Bela je že pred prvo svetovno vojno prirejalo Miklavževe večere, na katerih so obdarovali otroke društvenikov. Po drugi svetovni vojni so obdarovanja sv. Miklavža za večje število otrok potekala po domovih na Koroški Beli in pozneje organizirano v okviru župnije.
Enoti Peka poprtnikov je bil dodan nov nosilec – Skupina gospodinj z Golega. Skupina gospodinj z Golega znanje priprave poprtnikov ohranja v svojih družinah. Prav tako ga vsem zainteresiranim prenaša z različnimi dejavnostmi v domačem kraju. V zadnjih letih na nedeljo, ki je najbližje prazniku Svetih treh kraljev, organizirajo blagoslov poprtnikov v cerkvi sv. Marjete na Golem. Prav tako organizirajo delavnico s prikazom priprave poprtnika. Na Golem so v preteklosti pekli poprtnik za praznik Svetih treh kraljev. Pokusili so ga vsi člani družine, dobile pa so ga tudi živali na kmetiji in gostje, ki so prišli k hiši. Poprtnik so pekli v višji posodi (“kastroli”) in ga okrasili z 12 ptički v krogu in z enim večjim na sredini. Tega so običajno podarili kolednikom.
Enoti Godbeništvo pa je bil pripisan nov nosilec – Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec. Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec je bilo ustanovljeno leta 1913 ter je največje in najstarejše kulturno društvo v logaški občini. Trenutno ima 70 aktivnih članov. Že od ustanovitve je glavno poslanstvo društva ustvarjanje kakovostne glasbe ter bogatenje kulturnega življenja in ozaveščenosti znotraj ter zunaj občine. S tem namenom izvajajo številne nastope (npr. promenadni nastop z igranjem koračnic na Gregorjevem sejmu in prvomajski budnici) in koncerte, ki jih orkester priredi vsako leto (letni koncerti, božično-novoletni koncert), ter aktivno delajo z mladimi iz lokalnega okolja. Ti predstavljajo pomemben del društva, saj je več kot četrtina rednih članov društva mladoletnih, pred nekaj leti pa so ustanovili tudi mladinski orkester, ki vključuje že več kot 40 mladih in je namenjen vzgoji, vključevanju in pripravljanju mladih glasbenikov za redno članstvo orkestra. Zanimanje za godbeništvo se največkrat prenaša iz roda v rod prek novih mladih glasbenikov, ki vsako leto vstopajo v društvo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi lokalna Glasbena šola Logatec, iz katere prihaja večina podmladka. Poleg rednega delovanja se orkester posveča tudi tekmovanjem, na katerih se je v zadnjih dveh desetletjih povzpel v ozek krog najboljših amaterskih pihalnih orkestrov Slovenije, kar potrjujejo številna priznanja, ki jih je društvo prejelo na domačih in tujih tekmovanjih (tri zlate plakete z mednarodnih tekmovanj ter šest zlatih plaket z državnih tekmovanjih, vse v najvišji – koncertni kategoriji). Godbeno delovanje v Logatcu datira v leto 1913, nato pa ga je kmalu začasno prekinila prva svetovna vojna. Glasba orkestra je ponovno zadonela leta 1924 na prvomajski budnici. Za tem je orkester izvajal koncerte znotraj svojega kraja kot tudi zunaj ter se tudi že udeleževal godbenih tekmovanj, vse do druge svetovne vojne. Junija 1946 je orkester ponovno zagnal svoje delovanje in se razvija in raste še danes.
V Register je trenutno vpisanih 100 enot in 271 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.