SEZNAM REGISTRIRANIH ENOT ŽIVE KULTURNE DEDIŠČINE
2-00001: Škofjeloški pasijonŠkofjeloški pasijon je spokorniška pasijonska procesija po besedilu patra Romualda Marušiča iz leta 1721, ki se uprizarja v velikonočnem času v Škofji Loki.
2-00002: Cerkljanska laufarija 
Laufarija je pustna prireditev v Cerknem, na kateri sodelujejo liki laufarjev z značilnimi lesenimi naličji. Obsega koledovanje, nedeljski sprevod po ulicah in branje obtožnice pustu ter iskanje lesenega kladiva in usmrtitev pusta v torek.
2-00003: Borovo gostüvanjeBorovo gostüvanje je za Prekmurje značilna pustna šega in prireditev. V uprizoritvi simbolične poroke z borom se prepletajo ženitovanjske in pustne šege. Prvotno so borovo gostüvanje izvajali le v vaseh, kjer v predpustnem času ni bilo nobene poroke.
2-00004: Obhodi pustnih oračev 
Obhodi pustnih oračev so obhodna šega v severovzhodni Sloveniji. Pustni orači s plesom kurentov, šalami, z norčijami, glasbo, obrednim oranjem in s starim ritualnim voščilom voščijo domačinom zdravje in bogat pridelek.
2-00005: Škoromatija Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Na pustno soboto ali nedeljo škoromáti pobirajo darove po hišah, na pepelnično sredo pa pusta pokopljejo ali zažgejo.
Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad.
2-00007: Drežniški in Ravenski pust 
Drežniški in Ravenski pust sta šegi in prireditvi v Drežnici ter Drežniških Ravnah, na Jezercih in v Magozdu. Značilni liki so ta grdi, ki lovijo in s pepelom oprašujejo mladež, ter ta lepi, ki obiskujejo domove, kjer dobijo darove in zaplešejo.
2-00008: Pisanje pirhov ob prazniku šempav 
Pisanje pirhov ob prazniku šempav poteka vsako prvo nedeljo v maju, ko se ženske iz Poljubinja in okolice zberejo in z rdečo barvo barvajo ter z različnimi motivi in verzi popišejo kuhana jajca. Njihova posebnost je izdelava zunaj velikonočnega časa.
2-00009: Izdelovanje papirnatih rož 
Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja in se uporabljajo ob različnih priložnostih, največkrat povezanih z obredi prehoda in praznovanji.
2-00010: Izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja 
Klobuk iz kostanjevega listja je rokodelski izdelek izpod rok spretnih izdelovalcev, narejen iz povsem naravnih materialov, prvotno namenjen nošnji v poletnih mesecih na paši.
2-00011: Izdelovanje ljubenskih potic 
Ljubenske potice so cvetnonedeljske butare, značilne za Ljubno ob Savinji in okoliške kraje. Izdelane so iz naravnih materialov, njihova posebnost so unikatne figuralne oblike. Na cvetno nedeljo jih družine nesejo blagoslovit v cerkev.
2-00012: Velikonočne igre s pirhi 
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov. V 90. letih 20. stoletja so v številnih krajih Slovenije ponovno oživili predvsem ciljanje pirhov.
2-00013: Izdelovanje belokranjskih pisanic
Belokranjske pisanice so pobarvana in v batik tehniki z značilno ornamentiko okrašena velikonočna jajca. Do danes so se ohranile le še v Adlešičih in okolici, kjer jih kot turistične spominke in priložnostna darila izdelujejo vse leto.
2-00014: Otepanje v BohinjuOtepanje je šega, ki jo pred novim letom izvajajo maskirani koledniki otepovci v vaseh Zgornje Bohinjske doline. Obiščejo vse hiše v vasi in voščijo srečno novo leto, družine pa jih obdarujejo.
Oglarstvo je dejavnost gozdnega gospodarstva, ki obsega pridobivanje lesnega oglja in z njim povezane posebne veščine in znanja priprave lesnih kop ter tehnike pridobivanja oglja.
Posavsko štehvanje je konjeniška igra in prireditev, na kateri jezdeci med dirom s kovinskim kijem razbijajo na drog nasajen lesen sodček. Štehvanje vsako leto organizirajo v Savljah, eni od nekdanjih vasi ljubljanskega Posavja.
Soseska Drašiči je poseben način povezovanja vaščanov v vaški skupnosti. Je oblika vaške samouprave, ki temelji na skupnem gospodarskem in družbenem interesu kmečkih gospodarjev pri urejanju zadev, pomembnih za celotno vaško skupnost Drašiči.
2-00018: Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas 
Izdelovanje kranjskih klobas izvira iz kulturne dediščine kolin. Njihova dokumentirana geografska opredelitev sega v drugo polovico 19. stol. in pomeni klobaso s Kranjskega na območju celotne habsburške monarhije kot tudi drugod po Evropi in v svetu.
Pandolo je tradicionalna istrska družabna in športna igra. Dve ekipi s po tremi igralci tekmujeta v osvajanju ozemlja. Ošiljeno leseno paličico (pandolo) skušata z leseno palico (maco) odbiti čim dlje od začetne točke (baze) v označeno igrišče.
2-00020: Spletanje venčkov sv. Ivana 
Spletanje venčkov sv. Ivana na kresni večer in njihovo obešanje na vrata domov je značilno za vasi na Krasu. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč rastlin, nabranih na kresni večer, ki naj bi ljudi in domove varovale pred nesrečami.
2-00021: Vuzemski plesi in igre v Metliki
Vuzemski plesi in igre se odvijajo na velikonočni ponedeljek v srednjeveškem jedru Metlike in so sestavljeni iz plesanja metliškega kola in plesnih iger: rešetca, al' je kaj trden ta vaš must, robčeci, kurji boj in turn.