Vleka ploha
Kratek opis
Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ohranila se je v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem.
Utemeljitev vpisa
Vleka ploha je ena izmed geografsko najbolj razširjenih pustnih šeg v Sloveniji. Ohranila se je v treh pokrajinah, kjer so se razvile regionalne posebnosti. Na Štajerskem v vasi Cirkovce podrejo manjše drevo in ga z nevesto in poročnim sprevodom vozijo od hiše do hiše ter delijo kolobarje ploha. Za vasi Markovci in Zabovci pa je značilna vleka lesenega korita, imenovanega »kopaja«, ki ga lahko vlečejo samo moški ali samo ženske. Na Koroškem nesejo in delijo kolobarje ploha tistim, ki so godni za ženitev, v opomin ali posmeh. Na Gorenjskem pa podrejo veliko drevo, ga v spremstvu konjenikov in glasbenikov vlečejo v vas ter ga tam na dražbi prodajo. Bogastvo pustne šege se kaže v njeni raznolikosti, ki se je razvijala z vsako uprizoritvijo.
Vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ploh je deblo, ki ga z ročno žago 'amerikanko' ali motorno žago posekajo fantje, ga obelijo, vrh pa okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami in trakovi. Povezujejo ga s tako imenovano plodnostno magijo, saj naj bi predstavljal moški spolni organ.
Na Štajerskem se je vleka ploha ohranila v vaseh Cirkovce, Markovci in Zabovci. Na Gorenjskem jo uprizarjajo v različnih vaseh (npr. Begunje na Gorenjskem, Koroška Bela, Lom pod Storžičem, Podhom, Javorniški Rovt, Planina pod Golico, Poljšica pri Gorjah, Zgornje Gorje in drugod), toda zaradi organizacijskih in formalnih zahtev pri izvedbi in nenapisanih vaških pravil ne vsako leto. Na Koroškem se je šega ohranila znotraj neformalnih skupnosti, med prijatelji in v službenih kolektivih.
Ploh so včasih vlekli samo fantje ali samo dekleta, danes ga ponekod vlečejo oboji. V nevesto je lahko oblečen fant ali dekle, lahko pa nevesto ali ženina predstavlja lutka. Potek dogodka in nastopajoči liki so si med seboj podobni, a obstajajo določene krajevne in regionalne razlike. Udeleženci so oblečeni v pražnja in delovna oblačila, ponekod so kostumirani v praznične noše. Redki liki imajo plastične obrazne maske. Vleko ploha spremljajo glasba, hrana in pijača.
Na Gorenjskem fantje visoko podrto drevo obelijo in okrasijo vrh. Okrasijo tudi vozove in konje, če so del sprevoda. V nekaterih vaseh ploh skozi vas fantje (in dekleta) vlečejo ročno s cepini, sekirami in vrvmi. Drugje za vleko uporabijo tudi traktor.
Sprevod se začne ob robu vasi z nosilcem prapora, ki gre pred sprevodom peš ali na konju. Praporščaku lahko sledijo vozovi z vpreženimi konji za prevoz muzikantov ali pa harmonikar sedi kar na plohu. Ponekod je prisotna tudi kočija z ženinom in nevesto. Sledi v vprego vprežen fant, ki predstavlja vola. Sredi vasi ploharjem pripravijo šrango za ploh. Na koncu sledi dražba, na kateri ploh prodajo in ga nato razžagajo. Iz izkupička dražbe si udeleženci organizirajo zabavo. Sledi veselo pustno rajanje.
Na Štajerskem v vasi Cirkovce podrejo rdeči bor in neporočeno dekle oblečejo v nevesto. Svatovski sprevod sestavljajo: najstarejši vodilni par, 3 pari deklet, ki vlečejo ploh, ploh, na katerem sedi slamnata lutka, ki predstavlja ženina, nevesta in črni babi, muzikanti, drug z družico, fantje so holcarji, ki žagajo in sekajo ploh. Dekletom po vasi delijo koščke lesa in listke z napisom 'Če ga nisi dobila iz mesa, ga boš pa iz lesa.' Na dvoriščih hiš, ki jih obiščejo, zaplešejo in z glasnim ropotanjem z nogo ob tla preganjajo zimo in prosijo za debelo repo.
Za vasi Markovci in Zabovci je značilna vleka lesenega korita ali vozička, imenovanega »kopaja«. Kopajo vlečejo fantje ali dekleta. Fantje iz slame napravijo žensko lutko, jo oblečejo in posadijo v kopajo, okrašeno z zelenjem in pisanimi trakovi. Oblečeni v starejše ženice nevesto ob glasnem jokanju ponujajo od hiše do hiše ter ji iščejo ženina. Enako šego izvajajo dekleta, oblečena v moška oblačila. V preteklosti so vlekli kopajo, če pred pustom ni bilo nobene poroke. Danes šego izvajajo v vsakem primeru.
Na Koroškem se je ohranila različica vleke ploha znotraj neformalnih združenj, med prijatelji in sodelavci. Mladi moški, tudi poročeni, podrejo drevo, ga nažagajo na kolobarje in jih nesejo tistim fantom in dekletom, ki so godni za poroko, a tega koraka še niso naredili. Za ta kolobar ploha se je treba odkupiti z denarjem ali malico.
Nekatere skupine 'ploharjev' se udeležujejo tudi karnevalov doma in v tujini. Gorenjski ploharji karnevale samo obiskujejo, Cirkovški ploharji pa našemljeni vleko ploha na karnevalih tudi uprizorijo.
Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 zapisal, da je moralo dekle, ki se do 30. leta ni poročilo, v vasi Sveti Križ (danes Vipavski Križ) na pepelnico vleči ploh. Prve dokumentirane vleke ploha za Gorenjsko segajo v 20. leta 20. stoletja (1927: Lom pod Storžičem, 1929: Begunje …). V marsikateri vasi se pustna šega ni ohranila do danes, ponekod so jo ponovno obudili.
Na Štajerskem se je vleka ploha ohranila v vaseh Cirkovce, Markovci in Zabovci. Na Gorenjskem jo uprizarjajo v različnih vaseh (npr. Begunje na Gorenjskem, Koroška Bela, Lom pod Storžičem, Podhom, Javorniški Rovt, Planina pod Golico, Poljšica pri Gorjah, Zgornje Gorje in drugod), toda zaradi organizacijskih in formalnih zahtev pri izvedbi in nenapisanih vaških pravil ne vsako leto. Na Koroškem se je šega ohranila znotraj neformalnih skupnosti, med prijatelji in v službenih kolektivih.
Ploh so včasih vlekli samo fantje ali samo dekleta, danes ga ponekod vlečejo oboji. V nevesto je lahko oblečen fant ali dekle, lahko pa nevesto ali ženina predstavlja lutka. Potek dogodka in nastopajoči liki so si med seboj podobni, a obstajajo določene krajevne in regionalne razlike. Udeleženci so oblečeni v pražnja in delovna oblačila, ponekod so kostumirani v praznične noše. Redki liki imajo plastične obrazne maske. Vleko ploha spremljajo glasba, hrana in pijača.
Na Gorenjskem fantje visoko podrto drevo obelijo in okrasijo vrh. Okrasijo tudi vozove in konje, če so del sprevoda. V nekaterih vaseh ploh skozi vas fantje (in dekleta) vlečejo ročno s cepini, sekirami in vrvmi. Drugje za vleko uporabijo tudi traktor.
Sprevod se začne ob robu vasi z nosilcem prapora, ki gre pred sprevodom peš ali na konju. Praporščaku lahko sledijo vozovi z vpreženimi konji za prevoz muzikantov ali pa harmonikar sedi kar na plohu. Ponekod je prisotna tudi kočija z ženinom in nevesto. Sledi v vprego vprežen fant, ki predstavlja vola. Sredi vasi ploharjem pripravijo šrango za ploh. Na koncu sledi dražba, na kateri ploh prodajo in ga nato razžagajo. Iz izkupička dražbe si udeleženci organizirajo zabavo. Sledi veselo pustno rajanje.
Na Štajerskem v vasi Cirkovce podrejo rdeči bor in neporočeno dekle oblečejo v nevesto. Svatovski sprevod sestavljajo: najstarejši vodilni par, 3 pari deklet, ki vlečejo ploh, ploh, na katerem sedi slamnata lutka, ki predstavlja ženina, nevesta in črni babi, muzikanti, drug z družico, fantje so holcarji, ki žagajo in sekajo ploh. Dekletom po vasi delijo koščke lesa in listke z napisom 'Če ga nisi dobila iz mesa, ga boš pa iz lesa.' Na dvoriščih hiš, ki jih obiščejo, zaplešejo in z glasnim ropotanjem z nogo ob tla preganjajo zimo in prosijo za debelo repo.
Za vasi Markovci in Zabovci je značilna vleka lesenega korita ali vozička, imenovanega »kopaja«. Kopajo vlečejo fantje ali dekleta. Fantje iz slame napravijo žensko lutko, jo oblečejo in posadijo v kopajo, okrašeno z zelenjem in pisanimi trakovi. Oblečeni v starejše ženice nevesto ob glasnem jokanju ponujajo od hiše do hiše ter ji iščejo ženina. Enako šego izvajajo dekleta, oblečena v moška oblačila. V preteklosti so vlekli kopajo, če pred pustom ni bilo nobene poroke. Danes šego izvajajo v vsakem primeru.
Na Koroškem se je ohranila različica vleke ploha znotraj neformalnih združenj, med prijatelji in sodelavci. Mladi moški, tudi poročeni, podrejo drevo, ga nažagajo na kolobarje in jih nesejo tistim fantom in dekletom, ki so godni za poroko, a tega koraka še niso naredili. Za ta kolobar ploha se je treba odkupiti z denarjem ali malico.
Nekatere skupine 'ploharjev' se udeležujejo tudi karnevalov doma in v tujini. Gorenjski ploharji karnevale samo obiskujejo, Cirkovški ploharji pa našemljeni vleko ploha na karnevalih tudi uprizorijo.
Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 zapisal, da je moralo dekle, ki se do 30. leta ni poročilo, v vasi Sveti Križ (danes Vipavski Križ) na pepelnico vleči ploh. Prve dokumentirane vleke ploha za Gorenjsko segajo v 20. leta 20. stoletja (1927: Lom pod Storžičem, 1929: Begunje …). V marsikateri vasi se pustna šega ni ohranila do danes, ponekod so jo ponovno obudili.