Priprava belokranjskih pogač
Kratek opis
Belokranjska pogača je regionalno značilna jed, ki jo na območju Bele krajine pripravljajo vse leto. Danes jo ponujajo predvsem kot dobrodošlico ob prihodu gostov in kot prigrizek k vinu ali mesnim jedem.
Utemeljitev vpisa
Belokranjska pogača je v zadnjih letih dosegla širšo prepoznavnost kot kulinarična posebnost Bele krajine, ki je zaščitena kot tradicionalno slovensko živilo s priznano označbo tradicionalnega ugleda. Tradicionalno živilo Bele krajine, ki ga pripravljajo in uživajo ob različnih priložnostih, je z načinom priprave del ohranjene regionalne kulinarične pestrosti. Njena vključenost v različne družabne prireditve in na jedilnike ji zagotavlja obstoj in soustvarja paleto običajev, pomembnih za razvoj turizma omenjenega območja. Pomembno vlogo pri prenašanju znanja priprave belokranjske pogače ima Društvo kmečkih žena Metlika, ki združuje nosilce z znanjem priprave belokranjske pogače, katerega posredujejo na kuharskih tečajih, predavanjih in delavnicah ter pripravljajo razstave jedi, sodelujejo na sejmih in drugih družabnih dogodkih v Beli krajini.
Belokranjska pogača je regionalno značilna jed, ki jo na območju Bele krajine pripravljajo vse leto. Priprava belokranjske pogače je doživela razcvet predvsem ob turističnih prireditvah in na turističnih kmetijah, kjer jo ponujajo kot dobrodošlico ob prihodu gostov in kot prigrizek k vinu ali mesnim jedem. Zaradi njene preproste in hitre priprave ter nasitnosti so jo v preteklosti pogosto jedli ob različnih priložnostih. Poznana je bila predvsem v okolici Metlike.
Belokranjska pogača se pripravi iz navadnega kvašenega testa. Oblikuje se kot nizek kruh okrogle oblike, ki se premaže s stepenim jajcem ter posuje z zrni kumine in grobo soljo. Pred peko se na površino testa z nožem zareže kvadratna mreža. Belokranjci pripravljajo pogače tudi z drugimi posipi, npr. s slanino, sirom, makom, sezamom ali ocvirki. Belokranjske pogače se ne reže, temveč se, ko je pečena, lomi po predhodno zarezanih črtah.
Od leta 2002 sta postopek priprave belokranjske pogače in uporaba označbe "tradicionalni ugled – belokranjska pogača" zaščitena s pravilnikom. Nosilci, ki želijo pripravljati in prodajati belokranjsko pogačo pod tem imenom, morajo pridobiti certifikat. Ti proizvajalci so združeni pod okriljem Društva kmečkih žena Metlika, pobudnika zaščite belokranjske pogače. V letu 2010 je bila belokranjska pogača v Evropi prepoznana kot zajamčena tradicionalna posebnost.
Vsako leto v sklopu prireditve Vinska vigred v Metliki potekata tekmovanje v pripravi belokranjske pogače in delavnica njene peke.
Belokranjska pogača je belokranjska jed, katere izvor ni natančno poznan. Verjetno so jo na območje Bele krajine v zgodovinskem razvoju v 15. in 16. stoletju prinesli Uskoki, begunci z Balkana pred Turki. Na njeno prvotno obliko, pod pepelom pečen nekvašen kruh, navezuje tudi ime, privzeto iz latinske besede focacea ali italijanske focaccia.
Belokranjska pogača se pripravi iz navadnega kvašenega testa. Oblikuje se kot nizek kruh okrogle oblike, ki se premaže s stepenim jajcem ter posuje z zrni kumine in grobo soljo. Pred peko se na površino testa z nožem zareže kvadratna mreža. Belokranjci pripravljajo pogače tudi z drugimi posipi, npr. s slanino, sirom, makom, sezamom ali ocvirki. Belokranjske pogače se ne reže, temveč se, ko je pečena, lomi po predhodno zarezanih črtah.
Od leta 2002 sta postopek priprave belokranjske pogače in uporaba označbe "tradicionalni ugled – belokranjska pogača" zaščitena s pravilnikom. Nosilci, ki želijo pripravljati in prodajati belokranjsko pogačo pod tem imenom, morajo pridobiti certifikat. Ti proizvajalci so združeni pod okriljem Društva kmečkih žena Metlika, pobudnika zaščite belokranjske pogače. V letu 2010 je bila belokranjska pogača v Evropi prepoznana kot zajamčena tradicionalna posebnost.
Vsako leto v sklopu prireditve Vinska vigred v Metliki potekata tekmovanje v pripravi belokranjske pogače in delavnica njene peke.
Belokranjska pogača je belokranjska jed, katere izvor ni natančno poznan. Verjetno so jo na območje Bele krajine v zgodovinskem razvoju v 15. in 16. stoletju prinesli Uskoki, begunci z Balkana pred Turki. Na njeno prvotno obliko, pod pepelom pečen nekvašen kruh, navezuje tudi ime, privzeto iz latinske besede focacea ali italijanske focaccia.