Izdelovanje prekmurskih remenk
Kratek opis
Remenke so pobarvana in v batik tehniki ali s pomočjo praskanja z značilno ornamentiko okrašena velikonočna jajca, ki jih izdelujejo v Prekmurju.
Utemeljitev vpisa
V Prekmurju je več izdelovalk in izdelovalcev remenk, ki v tehniki in izdelavi ornamentike sledijo tradicionalnemu načinu barvanja in krašenja v batik tehniki in tehniki praskanja. V preteklosti so remenke izdelovali le v velikonočnem času, danes pa nastopajo tudi v funkcijah daril in spominkov, zato jih nekateri kot izdelke domače obrti in likovne ustvarjalnosti izdelujejo vse leto. Remenke so eden od prepoznavnih elementov lokalne oziroma regionalne identitete tamkajšnjih prebivalcev. Znanje o izdelavi se prek knjig, razstav in delavnic prenaša na šolarje in odrasle. V pripravi je tudi izdelava standardov in programa za nacionalno poklicno kvalifikacijo za okraševalca jajc.
Remenke ali remenice so pobarvana okrašena velikonočna jajca, ki jih izdelujejo v Prekmurju. Najbolj razširjeni tradicionalni tehniki krašenja sta batik, ki je značilen predvsem za Ravensko in Dólinsko, in praskanje (škrabanje), ki je najbolj razširjeno na Goričkem. Osnova za krašenje so izpihana kokošja, račja, gosja in v novejšem času tudi nojeva jajca. Z barvanjem in krašenjem remenk v batik tehniki se ukvarjajo predvsem ženske, s tehniko praskanja pa tudi moški. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto.
Pri batik tehniki po jajčni lupini rišejo s pisalko z lijakom, v katerega dajo vosek, ki ga topijo nad svečo. Po nanosu voska jajce potopijo v barvo za pirhe, ki se oprime le tistih delov, ki niso povoskani. Postopek lahko ponovijo tudi z več barvami, vendar gre največkrat za eno- ali dvobarvni batik. Jajčno lupino, ki je običajno obarvana črno-rdeče, s črtami, valovnicami, smrečico ali stiliziranim klasjem razdelijo na več polj, te pa okrasijo z geometrično oblikovanimi vzorci, valovnicami s pikami, srci, stiliziranimi rastlinskimi vzorci, cvetovi in šopki. Remenke, okrašene s tehniko enobarvnega batika, so v Prekmurju izdelovali vsaj že ob koncu 19. stoletja, dvobarvni batik pa se je pojavil med svetovnima vojnama. Jajčno lupino so sprva barvali z naravnimi barvili, med svetovnima vojnama pa tudi s krep papirjem in tekstilnimi barvami. Vosek so nanašali s paličico (klinčkom), z gosjim peresom ali doma izdelanim pisalom (trajtar, klükec). Remenke so bile največkrat obarvane rdeče ali črno. Na jajčni lupini, ki so jo razdelili na pasove, je do druge svetovne vojne prevladovalo abstraktno okrasje z geometričnimi liki. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela zamirati, a je dobila nove spodbude leta 1998, ko so začeli v Dobrovniku organizirati vsakoletne velikonočne razstave remenk, izdelanih v batik tehniki.
Pri tehniki krašenja s praskanjem najprej na jajčno lupino v prečno ali podolžno razporejenih pasovih nanesejo sintetične barve za les, ki se za barvanje pirhov uporabljajo le v Prekmurju. Ko se barve osušijo, z ostrimi rezili, na primer moško britvijo, tapetnim in kuhinjskim nožem, praskajo različne vzorce. Na remenkah, izdelanih v tehniki praskanja, prevladuje cvetlična motivika, na primer šopki rož, v novejšem času pa se pojavljajo tudi drugi motivi. Pogosto izpraskajo tudi letnico izdelave ali ''Spomin od …''. Tehnika praskanja z uporabo lesnih barv se je v Prekmurju začela uveljavljati med svetovnima vojnama. Prvi naj bi začel z mizarskimi lužili in politurami barvati jajca in jih krasiti s praskanjem Peter Laboš iz Domanjševcev.
Pri batik tehniki po jajčni lupini rišejo s pisalko z lijakom, v katerega dajo vosek, ki ga topijo nad svečo. Po nanosu voska jajce potopijo v barvo za pirhe, ki se oprime le tistih delov, ki niso povoskani. Postopek lahko ponovijo tudi z več barvami, vendar gre največkrat za eno- ali dvobarvni batik. Jajčno lupino, ki je običajno obarvana črno-rdeče, s črtami, valovnicami, smrečico ali stiliziranim klasjem razdelijo na več polj, te pa okrasijo z geometrično oblikovanimi vzorci, valovnicami s pikami, srci, stiliziranimi rastlinskimi vzorci, cvetovi in šopki. Remenke, okrašene s tehniko enobarvnega batika, so v Prekmurju izdelovali vsaj že ob koncu 19. stoletja, dvobarvni batik pa se je pojavil med svetovnima vojnama. Jajčno lupino so sprva barvali z naravnimi barvili, med svetovnima vojnama pa tudi s krep papirjem in tekstilnimi barvami. Vosek so nanašali s paličico (klinčkom), z gosjim peresom ali doma izdelanim pisalom (trajtar, klükec). Remenke so bile največkrat obarvane rdeče ali črno. Na jajčni lupini, ki so jo razdelili na pasove, je do druge svetovne vojne prevladovalo abstraktno okrasje z geometričnimi liki. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela zamirati, a je dobila nove spodbude leta 1998, ko so začeli v Dobrovniku organizirati vsakoletne velikonočne razstave remenk, izdelanih v batik tehniki.
Pri tehniki krašenja s praskanjem najprej na jajčno lupino v prečno ali podolžno razporejenih pasovih nanesejo sintetične barve za les, ki se za barvanje pirhov uporabljajo le v Prekmurju. Ko se barve osušijo, z ostrimi rezili, na primer moško britvijo, tapetnim in kuhinjskim nožem, praskajo različne vzorce. Na remenkah, izdelanih v tehniki praskanja, prevladuje cvetlična motivika, na primer šopki rož, v novejšem času pa se pojavljajo tudi drugi motivi. Pogosto izpraskajo tudi letnico izdelave ali ''Spomin od …''. Tehnika praskanja z uporabo lesnih barv se je v Prekmurju začela uveljavljati med svetovnima vojnama. Prvi naj bi začel z mizarskimi lužili in politurami barvati jajca in jih krasiti s praskanjem Peter Laboš iz Domanjševcev.