Izdelovanje kurentij
Kratek opis
Kurentije so oprave za pustni lik kurenta, ki jih za lastno uporabo in za prodajo izdelujejo na območju Ptuja in okolice. Tam so kurenti najbolj množični tradicionalni pustni liki, ki nastopajo samostojno ali kot del pustne skupine oračev.
Utemeljitev vpisa
Izdelovanje kurentij je pomemben del dediščine pustovanj na ptujskem območju. Ohranjanje njihovega tradicionalnega izdelovanja ima velik pomen za lokalno prebivalstvo in za promocijo lokalnega gospodarstva in turizma, saj je tradicija obhodov kurentov in organiziranih pustnih prireditev na območju zelo živa. Vloga izdelovalcev je temeljna za ohranjanje znanja izdelovanja kurentij in za ohranjanje šege ter lahko vpliva na razvoj pustne kulture v prihodnosti. Znanje, ki se prenaša iz roda v rod, pripomore h krepitvi lokalne identitete ter prispeva k pestrosti območja, na katerem je prisoten lik kurenta.
Kurentije (korantije) so oprave za pustni lik kurenta (koranta), ki jih pred pustom izdelujejo na območju Ptuja in okolice. Tam so kurenti najbolj množični tradicionalni pustni liki, ki nastopajo samostojno ali kot del pustne skupine oračev. Zaradi priljubljenosti in razširjenosti kurentov se tradicija izdelave kurentij prenaša iz roda v rod. Nekateri posamezniki in pustne skupine jih izdelujejo za lastno uporabo in uporabljajo pretežno doma razpoložljive materiale. Od 60. let 20. stoletja jih specializirani mojstri izdelujejo tudi po naročilu za prodajo.
Kurentija je sestavljena iz maske oz. kape z naličjem in rogovi ter kožuha z dodatki. Najzahtevnejša je izdelava kape. Najprej izdelajo naličje iz usnja z odprtinami za oči, nos in usta. Naličje pobarvajo, okrasijo ter nanj pritrdijo dolg nos svinjske, ptičje ali kravje oblike, ušesa in rogove. Pod nosom pritrdijo brke iz sirka, dolg okrašen rdeč jezik iz blaga ali usnja in zobe iz belega fižola, ki ga nanizajo na vrvico. Naličje ročno obšijejo z ovčjo oz. drugo kožo. Po kapi se kurentije delijo na dva tipa. Za rogate oz. haloške kurente ušesa izdelajo iz kožuha ali usnja in na kapo pritrdijo prave goveje rogove, za pernate oz. markovske pa ušesa izdelajo iz puranovih ali gosjih peruti in rogove iz lesa ali slame, obdane z usnjem. Med slednje pripnejo barvne papirnate trakove in rože.
Kurent je odet v dolg kožuh, ki ga večinoma strojno sešijejo iz dolgodlakih ovčjih kož. Preko bokov je opasan z verigo, na katero privežejo pet kravjih zvoncev: najmanjša dva spredaj, na vsak bok enega srednje velikosti in največjega na križni del. Zvonce izdelajo sami, jih kupijo pri izdelovalcih ali uvažajo. V roki ima kurent ježevko – palico, ki jo izdelajo iz lesa ter na vrhu opnejo z ježevo kožo. Nekateri kurenti ježevke poslikajo, polepijo ali gravirajo z napisi in preprostimi podobami. Kurent je navadno obut v volnene nogavice oz. gamaše, ki jih spletejo nekatere izdelovalke, lahko tudi v usnjene gamaše. Za izdelavo kurentije potrebujejo približno 2 dneva. Celotna kurentija tehta od 20 do 30 kilogramov.
Kurentovo masko uvrščamo v skupino kožuhovinastih mask, katerih oprava v tradicionalni kulturi Evrope sestoji iz kožuha, rogov domačih ali divjih živali in zvoncev različnega števila, oblik in velikosti. Večina ima v roki rekvizit v obliki palice, gorjače ali sablje. Kurentije so verjetno ohranile elemente zelo starih mask, ki so predstavljale duhove prednikov. Nekateri deli kurentij imajo tudi simbolni pomen: rogovi označujejo moč, plodnost in zaščito pred zlimi silami, zvonci naj bi s hrupom preganjali zle sile, v ježevki nekateri prepoznajo falični simbol.
Podoba kurentij in materiali, iz katerih jih izdelujejo, se danes močno razlikujejo od nekdanjih. Kurentije so imele v preteklosti bolj strašljiv in grotesken videz. Izdelovali so jih doma, iz zajčjih ali kozjih kož, tudi iz ponošenih moških ali ženskih zimskih plaščev. Imeli so krajše, do kolen segajoče kožuhe s krajšo dlako. Kape so izdelali iz lepenke, plastičnih kant ali starih aktovk. Zvonce so izdelali iz pločevink, napolnjenih s kamni. V 30. letih 20. stoletja so pri pernatih kurentih prave rogove nadomestili umetni, prepleteni z barvnimi trakovi iz krep papirja. Nekatere skupine kurentije še danes izdelujejo po zgledu nekdanjih.
Nastopanje kurentov na organiziranih pustnih prireditvah doma in na tujem v drugi polovici 20. stoletja je vplivalo na podobo kurentij. Le-ta je vse bolj estetska, z lepo izdelanimi kapami in dolgodlakimi kožuhi, in je posledica folklorizacije in obrtne izdelave stalnih izdelovalcev. Nekateri mojstri po naročilu izdelujejo tudi manjše kurentije za dekorativne namene ali spominke. Na ptujskem območju prirejajo sejme rabljenih kurentij.
Kurentija je sestavljena iz maske oz. kape z naličjem in rogovi ter kožuha z dodatki. Najzahtevnejša je izdelava kape. Najprej izdelajo naličje iz usnja z odprtinami za oči, nos in usta. Naličje pobarvajo, okrasijo ter nanj pritrdijo dolg nos svinjske, ptičje ali kravje oblike, ušesa in rogove. Pod nosom pritrdijo brke iz sirka, dolg okrašen rdeč jezik iz blaga ali usnja in zobe iz belega fižola, ki ga nanizajo na vrvico. Naličje ročno obšijejo z ovčjo oz. drugo kožo. Po kapi se kurentije delijo na dva tipa. Za rogate oz. haloške kurente ušesa izdelajo iz kožuha ali usnja in na kapo pritrdijo prave goveje rogove, za pernate oz. markovske pa ušesa izdelajo iz puranovih ali gosjih peruti in rogove iz lesa ali slame, obdane z usnjem. Med slednje pripnejo barvne papirnate trakove in rože.
Kurent je odet v dolg kožuh, ki ga večinoma strojno sešijejo iz dolgodlakih ovčjih kož. Preko bokov je opasan z verigo, na katero privežejo pet kravjih zvoncev: najmanjša dva spredaj, na vsak bok enega srednje velikosti in največjega na križni del. Zvonce izdelajo sami, jih kupijo pri izdelovalcih ali uvažajo. V roki ima kurent ježevko – palico, ki jo izdelajo iz lesa ter na vrhu opnejo z ježevo kožo. Nekateri kurenti ježevke poslikajo, polepijo ali gravirajo z napisi in preprostimi podobami. Kurent je navadno obut v volnene nogavice oz. gamaše, ki jih spletejo nekatere izdelovalke, lahko tudi v usnjene gamaše. Za izdelavo kurentije potrebujejo približno 2 dneva. Celotna kurentija tehta od 20 do 30 kilogramov.
Kurentovo masko uvrščamo v skupino kožuhovinastih mask, katerih oprava v tradicionalni kulturi Evrope sestoji iz kožuha, rogov domačih ali divjih živali in zvoncev različnega števila, oblik in velikosti. Večina ima v roki rekvizit v obliki palice, gorjače ali sablje. Kurentije so verjetno ohranile elemente zelo starih mask, ki so predstavljale duhove prednikov. Nekateri deli kurentij imajo tudi simbolni pomen: rogovi označujejo moč, plodnost in zaščito pred zlimi silami, zvonci naj bi s hrupom preganjali zle sile, v ježevki nekateri prepoznajo falični simbol.
Podoba kurentij in materiali, iz katerih jih izdelujejo, se danes močno razlikujejo od nekdanjih. Kurentije so imele v preteklosti bolj strašljiv in grotesken videz. Izdelovali so jih doma, iz zajčjih ali kozjih kož, tudi iz ponošenih moških ali ženskih zimskih plaščev. Imeli so krajše, do kolen segajoče kožuhe s krajšo dlako. Kape so izdelali iz lepenke, plastičnih kant ali starih aktovk. Zvonce so izdelali iz pločevink, napolnjenih s kamni. V 30. letih 20. stoletja so pri pernatih kurentih prave rogove nadomestili umetni, prepleteni z barvnimi trakovi iz krep papirja. Nekatere skupine kurentije še danes izdelujejo po zgledu nekdanjih.
Nastopanje kurentov na organiziranih pustnih prireditvah doma in na tujem v drugi polovici 20. stoletja je vplivalo na podobo kurentij. Le-ta je vse bolj estetska, z lepo izdelanimi kapami in dolgodlakimi kožuhi, in je posledica folklorizacije in obrtne izdelave stalnih izdelovalcev. Nekateri mojstri po naročilu izdelujejo tudi manjše kurentije za dekorativne namene ali spominke. Na ptujskem območju prirejajo sejme rabljenih kurentij.