Gibanje Bralna značka
Kratek opis
Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki z raznimi programi in akcijami spodbuja k branju predšolske in osnovnošolske otroke, srednješolce in odrasle.
Utemeljitev vpisa
Bralna značka je gibanje nacionalnega pomena, ki skrbi za spodbujanje in ohranjanje bralne kulture od predšolske dobe do odraslosti. Gibanje vse sodelujoče spodbuja k branju, v zadnjem času pa je pomembno tudi z vidika medgeneracijskega povezovanja. Bralcem daje možnost neposrednega stika z ustvarjalci, povezanimi s knjigami. Poseben pomen ima Bralna značka tudi med slovenskimi zamejci, izseljenci in zdomci. Njihovo branje v slovenskem jeziku omogoča ohranjanje slovenskega jezika in slovenske identitete.
Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki s pomočjo mentorjev z raznimi programi in akcijami spodbuja k branju in skrbi za razvoj bralne kulture predšolskih in osnovnošolskih otrok, srednješolcev in odraslih. Osnovni cilj Bralne značke je spodbujati bralca, da bo rad bral vse življenje.
Gibanje vodi Društvo Bralna značka Slovenije, včlanjeno v Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Društvo izbira priporočena dela za branje: leposlovne (prozo, poezijo, dramatiko) in neleposlovne knjige slovenskih in tujih avtorjev. Predlaga številčne in časovne okvire za bralna obdobja ter načine srečevanja med mentorji in bralci. Skrbi za srečanja bralcev z avtorji knjig in pripravlja priznanja ter nagrade. Organizira izobraževanja mentorjev, z dogodki spodbuja k branju in izdaja motivacijsko ter promocijsko gradivo o pomenu branja. Gibanje je za svoje delo prejelo veliko priznanj; leta 2011, ob 50-letnici, tudi najvišje državno odlikovanje, zlati red za zasluge.
Gibanje, ki se je začelo v šolskem letu 1960/61, sedaj vsako leto vključuje več kot 140.000 bralcev, za bralno značko pa bere okrog 70 % vseh osnovnošolcev. Delo z mladimi se praviloma načrtuje v času šolskega leta. Začetek bralne sezone je 17. september, dan zlatih knjig, dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. Zaključek je odvisen od bralnega načrta, ki ga pripravijo bodisi v okviru posamezne »bralne značke« bodisi v okviru posameznega vrtca/šole/knjižnice. Najpogosteje se branje zaključuje v času od 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, do konca šolskega leta. Predšolsko bralno značko, namenjeno branju v družinah, vrtcih in knjižnicah, poznamo od 90. let 20. stoletja. Ustvarja spodbudno okolje za otrokov stik s knjigo vse od rojstva.
Najbolj razširjena in tradicionalna je Bralna značka v osnovnih šolah. Bralne dejavnosti so tam najbolj množične in raznolike. Osnovnošolci, ki berejo vsa leta šolanja, so »zlati bralci«. Ti ob zaključku zadnjega leta praviloma prejmejo knjižno nagrado. Gibanje od vsega začetka v manjšem obsegu poteka tudi med srednješolsko mladino. Bralna značka pogosto deluje v obliki bralnih klubov. Mladi se v klubih povezujejo in družijo ob pogovorih o knjigah. Od šolskega leta 2014/15 v okviru društva poteka še nacionalni program medgeneracijskega branja; v istih skupinah berejo in se o knjigah pogovarjajo osnovnošolci ali srednješolci ter odrasli bralci na šoli, v knjižnici ali domu za starejše. Tam se lahko medgeneracijsko branje razvije kot podporni program, mladi bralci/študentje namreč berejo starostnikom. Bralna značka je v različnih oblikah našla poti do odraslih bralcev (v splošnih knjižnicah, domovih za starejše, slovenski vojski, varstveno-delovnih centrih …). Bralna značka je razširjena tudi med Slovenci v zamejstvu, med zdomci in izseljenci. Organizirana je znotraj društev in programov učenja slovenščine.
Bralno značko sta osnovala Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan na Osnovni šoli Prevalje. Mentorske poskuse spodbujanja prostovoljnega prostočasnega branja pri mladih sta razvila v tekmovanje za Prežihovo bralno značko, ki je prvič potekalo v šolskem letu 1960/61 na območju štirih takratnih koroških občin. Prve - Prežihove značke so 22. maja 1961 na Prevaljah podelili 119 bralcem ob navzočnosti pisatelja Franceta Bevka. Prežihovi so sledile druge značke; branje se je v 60. in 70. letih razširilo na vso Slovenijo. »Značke« so se med seboj povezale in v začetku 70. let je nastala Zveza bralnih značk Slovenije. Od leta 2002 gibanje na nacionalni ravni vodi Društvo Bralna značka Slovenije. Poimenovano je po priznanju (znački s podobo pisatelja), kakršnega so več desetletij podeljevali mladim bralcem.
Gibanje vodi Društvo Bralna značka Slovenije, včlanjeno v Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Društvo izbira priporočena dela za branje: leposlovne (prozo, poezijo, dramatiko) in neleposlovne knjige slovenskih in tujih avtorjev. Predlaga številčne in časovne okvire za bralna obdobja ter načine srečevanja med mentorji in bralci. Skrbi za srečanja bralcev z avtorji knjig in pripravlja priznanja ter nagrade. Organizira izobraževanja mentorjev, z dogodki spodbuja k branju in izdaja motivacijsko ter promocijsko gradivo o pomenu branja. Gibanje je za svoje delo prejelo veliko priznanj; leta 2011, ob 50-letnici, tudi najvišje državno odlikovanje, zlati red za zasluge.
Gibanje, ki se je začelo v šolskem letu 1960/61, sedaj vsako leto vključuje več kot 140.000 bralcev, za bralno značko pa bere okrog 70 % vseh osnovnošolcev. Delo z mladimi se praviloma načrtuje v času šolskega leta. Začetek bralne sezone je 17. september, dan zlatih knjig, dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. Zaključek je odvisen od bralnega načrta, ki ga pripravijo bodisi v okviru posamezne »bralne značke« bodisi v okviru posameznega vrtca/šole/knjižnice. Najpogosteje se branje zaključuje v času od 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, do konca šolskega leta. Predšolsko bralno značko, namenjeno branju v družinah, vrtcih in knjižnicah, poznamo od 90. let 20. stoletja. Ustvarja spodbudno okolje za otrokov stik s knjigo vse od rojstva.
Najbolj razširjena in tradicionalna je Bralna značka v osnovnih šolah. Bralne dejavnosti so tam najbolj množične in raznolike. Osnovnošolci, ki berejo vsa leta šolanja, so »zlati bralci«. Ti ob zaključku zadnjega leta praviloma prejmejo knjižno nagrado. Gibanje od vsega začetka v manjšem obsegu poteka tudi med srednješolsko mladino. Bralna značka pogosto deluje v obliki bralnih klubov. Mladi se v klubih povezujejo in družijo ob pogovorih o knjigah. Od šolskega leta 2014/15 v okviru društva poteka še nacionalni program medgeneracijskega branja; v istih skupinah berejo in se o knjigah pogovarjajo osnovnošolci ali srednješolci ter odrasli bralci na šoli, v knjižnici ali domu za starejše. Tam se lahko medgeneracijsko branje razvije kot podporni program, mladi bralci/študentje namreč berejo starostnikom. Bralna značka je v različnih oblikah našla poti do odraslih bralcev (v splošnih knjižnicah, domovih za starejše, slovenski vojski, varstveno-delovnih centrih …). Bralna značka je razširjena tudi med Slovenci v zamejstvu, med zdomci in izseljenci. Organizirana je znotraj društev in programov učenja slovenščine.
Bralno značko sta osnovala Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan na Osnovni šoli Prevalje. Mentorske poskuse spodbujanja prostovoljnega prostočasnega branja pri mladih sta razvila v tekmovanje za Prežihovo bralno značko, ki je prvič potekalo v šolskem letu 1960/61 na območju štirih takratnih koroških občin. Prve - Prežihove značke so 22. maja 1961 na Prevaljah podelili 119 bralcem ob navzočnosti pisatelja Franceta Bevka. Prežihovi so sledile druge značke; branje se je v 60. in 70. letih razširilo na vso Slovenijo. »Značke« so se med seboj povezale in v začetku 70. let je nastala Zveza bralnih značk Slovenije. Od leta 2002 gibanje na nacionalni ravni vodi Društvo Bralna značka Slovenije. Poimenovano je po priznanju (znački s podobo pisatelja), kakršnega so več desetletij podeljevali mladim bralcem.