V dopolnjeni slovensko-angleški publikaciji so predstavljene vse enote nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2008 in marcem 2023 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Predstavljenih je 115 enot nesnovne kulturne dediščine.
V slovensko-angleški publikaciji so predstavljene vse enote nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2008 in koncem oktobra 2021 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Predstavljenih je 96 enot nesnovne kulturne dediščine.
V publikaciji so predstavljene enote nesnovne kulturne dediščine, ki so povezane s kulinariko in so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.
Knjiga je izšla v letu, ko se posvečamo obeleževanju naziva Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021.
Dvojezična publikacija obsega predstavitve vseh enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2008 in 2018 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Z besedo in sliko je tako predstavljenih 67 enot nesnovne kulturne dediščine.
Slovenski etnografski muzej, Koordinator nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, je v Evropskem letu kulturne dediščine, ko praznujemo tudi deseto obletnico slovenske ratifikacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, izdal novo dvojezično monografijo Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine / Visualising Intangible Cultural Heritage.
Knjiga po eni strani prinaša kritični strokovni in znanstveni vpogled v vizualizacijo nesnovne kulturne dediščine, posebno na filme, ki spremljajo nominacije na Unescove sezname te dediščine, po drugi strani pa lahko nosilci dediščine, stroka in snemalci iz člankov izluščijo najnovejša Unescova navodila in priporočila vizualne etnografije o izdelavi nominacijskih filmov. Opremljena je s 37 fotografijami nesnovne dediščine z vseh koncev sveta in je namenjena nosilcem in raziskovalcem nesnovne kulturne dediščine, avtorjem filmov in filmskim producentom, fotografom, vsem, ki jih zanimajo načini vizualizacije, ter še posebno tistim, ki so vpeti v Unescovo paradigmo varovanja na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Od leta 2008 nastaja Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega smo do konca leta 2016 vpisali 56 elementov; nekateri izmed njih so bili razglašeni za mojstrovine državnega pomena.
S kratkimi opisi enot, povzetih iz Registra nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RD, želimo predstaviti enote slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je bila vanj vpisana v letih 2008–2015, in tako povečati zavedanje o njenem pomenu. Upamo tudi, da bo knjižica nosilce nesnovne kulturne dediščine spodbudila k pripravi pobud za vpis v Register, ki je eden od načinov evidentiranja in ohranjanja nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Od leta 2008 nastaja Register žive kulturne dediščine, v katerega smo do konca avgusta 2015 vpisali 42 elementov; nekateri izmed njih so bili razglašeni za mojstrovine državnega pomena.
S kratkimi opisi enot, povzetih iz Registra žive kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RD, želimo predstaviti enote slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je bila vanj vpisana v letih 2008–2015, in tako povečati zavedanje o njenem pomenu. Upamo tudi, da bo knjižica nosilce nesnovne kulturne dediščine spodbudila k pripravi pobud za vpis v Register, ki je eden od načinov evidentiranja in ohranjanja nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Pričujoča monografija o premalo dokumentirani in izredno aktualni temi - nesnovni kulturni dediščini in filmu - umerja pozornost na različne izkušnje dela s filmom in nesnovno kulturno dediščino.
"Poglavja segajo od analitičnih do praktičnih in bodo še posebno zanimiva muzealcem in skrbnikom dediščine. Monografija ponuja drugačno perspektivo razmišljanja o etnografskem filmu in njegovi vlogi posrednika dediščine. Je dragocen prispevek k literaturi o nesnovni kulturni dediščini in utira pot nadaljni razpravi o filmu znotraj nesnovne kulturne dediščine in o njej ter o njegovi vlogi v dediščinski politiki." Iz recenzije Dr. Felicie Huges-Freeland
10. obletnico Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v SEM obeležujemo tudi s publikacijo v kateri objavljamo nagovore predstavnikov ustanov, ki se ukvarjajo z nesnovno dediščino Slovenije ter prispevke strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke, Hrvaške in Nemčije, ki govorijo o različnih vidikih promocije nesnovne kulturne dediščine.
