Ministrstvo za kulturo je v Register nesnovne kulturne dediščine na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo dve novi enoti – Telovske procesije in Igranje na diatonično harmoniko. Register tako skupno šteje že 137 enot in 408 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. 

Igranje na diatonično harmoniko 

Diatonična harmonika je aerofono glasbilo škatlaste oblike z mehom. Igranje nanjo temelji na diatonični uglasitvi in nadzorovani smeri meha, saj se pri raztegovanju in stiskanju na istem gumbu oglašata tona različne višine ali različna akorda. Pogosto velja za prepoznaven simbol slovenske glasbe.

Ob enoti se nosilci ne evidentirajo. 

Telovske procesije

S telovskimi procesijami okoli cerkev ali po krajih verniki obeležujejo praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Ob petju, branju evangelijev in blagoslovih se ustavljajo pri štirih na prostem postavljenih ter z zelenjem in cvetjem okrašenih oltarjih.

Ob enoti je trenutno evidentiran en nosilec – Župnija Bogojina.

Pobudo za vpis enote je na Koordinatorja naslovil Turistično informacijski center Moravske Toplice.

Ob enoti Pletarstvo je bil evidentiran nov nosilec – Evgen Nedeljko.

Evgen Nedeljko se je s pletarstvom srečal že v otroštvu, ko je pri tej dejavnosti opazoval dedka in očeta. Plete že 40 let. Izdeluje košare, korble, koše, stojala za rože, v zadnjem času tudi pomanjšane izdelke, kot so: kapela, mlin, kočija. Material nabira v okolici svojega doma, na območju reke Mure. Veje pantovca (zlatolike) nareže ročno, sortira jih po debelini in velikosti. Narezano surovo šibje pusti odležati od 10 do 14 dni, šele nato prične s pletenjem. Plete tudi iz kuhanega šibja. Šibe v vodi kuha 2 uri, nato jih ročno olupi in plete še iz mokrega materiala, sicer se lomijo. Pri pletenju uporablja nož, škarje, »pravko«. S pravko »dol bije« (tolče) po vrhnjem redu spletenih vej, da je košara bolj gosto pletena. Pri pletenju košare najprej splete dno, nato začne s pletenjem roba in nadaljuje navzgor z oblikovanjem košare. Na koncu splete še ročaje. Pri pletenju drugih predmetov, kot so mlin, kočija, kapela, si naredi osnovo/ogrodje iz lesa, določi primerne dimenzije posameznih detajlov, nato opleta s šibami. Svoje znanje pletarstva prenaša na mlajše generacije, pa tudi na starejše, željne znanja in ročnih spretnosti. Vsako leto sodeluje na poletnem otroškem taboru v Beltincih, kjer v okviru delavnic uči ročnih spretnosti pletarstva osnovnošolske otroke. Pod okriljem Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci sodeluje tudi na številnih prireditvah in sejmih, katerih rdeča nit je ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in šeg.

Za obravnavo v naslednjem roku lahko pobude na naslov Koordinatorja oddate do 15. 5. 2026. Pobude za evidentiranje novih nosilcev ob že vpisanih enotah nesnovne kulturne dediščine lahko oddate kadarkoli med letom.