V Register nesnovne kulturne dediščine je bila vpisana nova enota nesnovne kulturne dediščine, že 138. po vrsti  – Džezovsko igranje. 

Jazz je zlitje afriških in evropskih glasbenih tradicij. Zanj so značilni sinkopirani ritmi, dinamična orkestracija in improvizacija. Od 20. let 20. stoletja je temelj razvoja slovenske popularne glasbe. Izvajajo ga manjše in večje zasedbe.

Ob enoti je bil evidentiran en nosilec  - Big Band RTV Slovenija. 

Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in komponist Bojan Adamič (1912–1995). Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je orkester takrat imenoval, je Adamič vodil do leta 1961. Takrat je za dirigentsko palico prijel Jože Privšek (1937–1998) in Plesni orkester Radia Ljubljana popeljal v najvišji kakovostni razred. V tem času se je orkester preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Leta 1992 je vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi.

Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja z džezovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih instrumentih. Umetniško vodstvo je leta 2002 prevzel Hugo Šekoranja, od leta 2014 pa je vodstvo kolektivno, s tedanjim vodjo enote Glasbene produkcije Patrikom Greblom in umetniškim vodstvom Big Banda, sestavljenim iz štirih članov orkestra. 

Znanja, ki jih posamezni glasbeniki prinašajo kot člani orkestra in širijo v skupnem muziciranju, so izjemno pomembna živa izkušnja za mlade džezovske glasbenike. Vrhunske veščine izvajanja in širina estetskih vrednot povezujejo popevko, plesno glasbo, različne improvizacijske sloge in kulturo sodelovanja s posameznimi ustvarjalci in poustvarjalci kakor tudi z različnimi ansambli in orkestri.

O primarnem poslanstvu Big Banda RTV Slovenija – ohranjanju slovenske glasbene produkcije na področju improvizirane glasbe, plesne glasbe, jazz glasbe in popevke – priča več kot 800 enot posnetkov.

V Register je skupaj vpisanih 138 enot in evidentiranih 409 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.