Kulturni praznik (8. februar 2025) bo v SEM ponovno pustno obarvan. Že sedmo leto zapored na ogled postavljamo razstavo o pustni šegi in pustnih likih. Letos bo predstavljen Pust Mozirski.

Prva doslej znana omemba pustnega dogajanja v Mozirju je iz leta 1921. Kronist Žiga Laykauf je takrat zapisal, da Mozirjani že trideset let zganjajo pustne norčije po trgu Mozirje in ob njegovih mejah. Iz tega doslej najstarejšega znanega pisnega vira izhaja, da so bili mozirski pustnaki dejavni že okoli leta 1891.

Glavno gonilo pustnega dogajanja v Mozirju je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski. Organizira pustne zabave, otroško maškarado, mednarodni karneval, ohranja pa tudi pustne šege, kot so okol'ofiranje (okol (okoli) ofiranje (iz nem. Opfer; žrtev, daritev) – pobiranje davkov), prevzem občinske oblasti, pokop pusta itd. Pustno dogajanje se z leti spreminja, prilagaja in dopolnjuje.

Mozirske pustnake prepoznamo po njihovih oblačilih, ki z namenom posnemanja trške gospode že od tridesetih let 20. stol. nosijo enotna gosposka oblačila: velik klobuk ali črn cilinder, frak in bele hlače (le za pepelnico oblečejo črne hlače).

Na čelu pustnega sprevoda je predstavnik pustnakov, ki nosi fano ali bandero, sledita mu člana, ki nosita rajso ali veliko rešeto, skozi katero »presejejo« sočne podrobnosti uglednih meščanov. Za njimi z glasnim igranjem hodijo člani orkestra Boj se ga in preostali pustnaki.

Orkester Boj se ga naj bi ime dobil v petdesetih letih 20. stol. Nihče namreč ni znal igrati instrumentov in posledično glasba ni bila ničemur podobna. Danes so člani orkestra izobraženi glasbeniki.

Pustno dogajanje se začne na Martinovo, 11. novembra in se v pustnem času od debelega četrtka nadaljuje do pepelnice.
Na debeli četrtek pustnaki trške pravice podelijo najbolj zaslužnemu priseljencu ali priseljenki v Mozirje. Na pustno soboto obhodijo trške meje, v popoldanskih urah se predstavijo na karnevalu v Šoštanju, zvečer organizirajo pustno zabavo pod šotorom, na pustno nedeljo pa so v središču dogajanja otroci. Na pustni ponedeljek je na vrsti okol'ofiranje. Mozirski pustnaki z orkestrom od hiše do hiše trosijo dobro voljo in pobirajo darove. Domačinom voščijo vse dobro, se ponorčujejo iz kakšnega preteklega dogodka in jih povabijo na mednarodni karneval. Zaradi Ansambla Boj se ga, ki jih ves čas spremlja, se jih sliši že od daleč. Pustni torek je najpomembnejši dan pustovanja. Po jutranji budnici skozi Mozirje pustnaki prispejo pred Občino Mozirje, kjer pustni župan za en dan prevzame oblast od aktualnega mozirskega župana. Čez dan obiščejo podjetja, vrtce in šole ter po kraju širijo pomen pustne šege. Popoldne poteka po ulicah Mozirja mednarodna pustna povorka, ki se je udeležujejo številne slovenske in tuje pustne skupine. Večerno dogajanje se ob glasbi nadaljuje v prireditvenem prostoru. Ob polnoči, ko Pust umre, se začne pepelnica.

Na pepelnično sredo sredi Mozirja na parah že od jutra leži lutka Pust. Na popoldanskem pogrebu pospremijo Pusta na Pekove Lave (travnik v Mozirju) in ga zažgejo. Na trgu je sedmina, kjer postrežejo preste, gorčico, pivo in vino.

V SEM bodo na ogled predmeti mozirskih pustnakov, ki jih je muzej lani odkupil na terenu: oblačilo pustnaka, boben orkestra Boj se ga, društveno fano ali bandero ter rajso ali veliko rešeto, skozi katero »presejejo« sočne podrobnosti uglednih meščanov. Poleg pustne šege v sodobnosti bo na razstavi s fotografijami prikazano tudi delovanje pustnakov v preteklosti.

Avtorica in kustosinja razstave: mag. Adela Pukl
Strokovni sodelavci razstave: Marko Presečnik, mag. Anja Jerin, Robert Klemenak, Danilo Mrevlje, Miha Špiček, Blaž Verbič, Jože Vodeb

Razstavo pripravil Slovenski etnografski muzej, 2025