Slovenski etnografski muzej

Pročelje razstavne hiše
Datum objave 
7. december 2020
Kontakt 

V decembru 2020 ogled Slovenskega etnografskega muzeja od zunaj

Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 7. december 2020

V decembru 2020 ogled Slovenskega etnografskega muzeja od zunaj  

Slovenski etnografski muzej pod naslovom V svetlobo oken ujeta dediščina vabi na praznično  doživetje ob ogledu muzeja od zunaj.  Namen SEM je, da ne glede na razmere in letošnje že več mesečno zaprtje muzeja za obiskovalce ustvari  prijaznejše vzdušje. V prazničnih dneh ponuja svoji publiki in mimoidočim sprehajalcem na muzejski ploščadi  Metelkova dediščino na drugačen, vizualen in  virtualen, način (ponedeljek – petek, do 21.00).

V oknih na fasadi razstavne hiše so na ogled slike predmetov iz tezavra muzejskih zbirk, v izložbi avle pa  je moč videti  repliko Gasparijevih jaslic in  kostume treh dobrih mož - Miklavža, Božička in dedka Mraza. Zunaj, pred vhodom v muzej, pa so na panojih predstavljene stare razglednice  in voščilnice iz dokumentacije SEM.

V svetlobo oken ujeti muzejski predmeti
V oknih razstavne hiše SEM so na ogled podobe muzejskih predmetov iz zbirk SEM, kot npr. oselnik, zibelka, komatni glavnik, votivni konjiček, skrinja, polšja past, skrinjica, model za mali kruhek, …

Trije dobri možje
Sv. Miklavž, ki na predvečer svojega goda (6. 12.) obdaruje pridne otroke, neubogljivi pa dobijo šibo,  ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Kot nevidno bitje ponoči pušča  darila v posodah, peharjih, krožnikih, nogavicah, škornjih, ki  jih zvečer nastavijo otroci.  S spremstvom, del katerega so  tudi parklji in angeli, obdaruje otroke na obhodih po hišah  in na raznih prireditvah.   
Božiček (ali Jezušček) se je pred drugo svetovno vojno kot nevidni obdarovalec otrok pojavljal na božični večer v mestih. Današnja podoba Božička ima svoj izvor v reklamni akciji  Coca-Cole v 30. letih 20. stol. in se razširila po svetu. V Sloveniji  se je  Božiček začel v javnosti  uveljavljati konec 80. let; otroke obdaruje doma in na raznih prireditvah, pozdravlja pa jih tudi v trgovinah in na ulicah.
Dedek Mraz se je kot obdarovalec otrok v Sloveniji po zgledu iz Sovjetske zveze prvič  pojavil konec leta 1948. Leta 1952 je Maksim Gaspari oblikoval oblačilni videz »slovenskega« dedka Mraza, prijaznega starca, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah.
Kostumi vseh treh likov so iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Gasparijeve jaslice
Robert Kužnik se je leta 2015 lotil oživitve Gasparijevih jaslic kot pomembne sestavine kulturne dediščine Slovenije in zasnoval ter izvedel njihovo repliko.
Izvirne Gasparijeve jaslice so na ogled na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo.
Maksim Gaspari (Selšček pri Cerknici, 1883 – Ljubljana, 1980), slikar, ilustrator in restavrator se je zaradi svojega značilnega likovnega sloga približal množičnemu okusu Slovencev. Navdušen nad novo slovensko državo Slovencev, Hrvatov in Srbov je leta 1919 ustvaril papirnate narodne jaslice.

Stare voščilnice
Na ploščadi pred SEM je na panojih na ogled izbor prazničnih voščilnic (1910 – 1930) iz Dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja.

SEM redno bogati in dopolnjuje svojo digitalno ponudbo na spletu ter praktično dnevno objavlja na socialnih omrežjih, nedavno je zaključil akcijo javljanja z naslovom Druženje z muzejem v živo na Facebooku na temo jesenskih šeg in navad npr. martinovanja in Miklavževanja. Med 7. do 13. decembrom pa sodeluje v vseslovenskem muzejskem projektu Naprej v preteklost s praznično obarvanimi vsebinami na spletu, za več: https://www.etno-muzej.si/sl/novice/naprejvpreteklost .

Kontakt:
Služba za komuniciranje, Slovenski etnografski muzej, T: 01 / 3008 780,
www.etno-muzej.si , E: etnomuz@etno-muzej.si