Življenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih taborišč
Članek obravnava življenje porabskih Slovencev
po amnestiji leta 1953, ko so postali deportiranci, med njimi tudi porabski
Slovenci, tako rekoč "brezdomci", kajti po odpustu iz taborišč se niso
smeli vrniti na svoje domove, bili so izobčeni, izgnani iz nekaterih mest
in iz obmejnega pasu in so prišli na seznam opazovanih. Domov so se lahko
vrnili šele tri leta po zaprtju taborišč, leta 1956, ko je Madžarska začela
urejati odnose z Jugoslavijo. Pri predstavitvi novega začetka življenja
deportiranih družin in posledic pregnanstva v delovna taborišča se opiramo
na pričevanja še živečih taboriščnikov in arhivske dokumente, ki se
nahajajo v madžarskih arhivih.