Avtor v prispevku obravnava vprašanja folkloriziranja plesnega izročila. Opozarja, da sta v raziskavah in pri aplikaciji plesnega izročila v folklorni dejavnosti manj izražena časovna in družbena perspektiva, poseben pomen pa je pripisan prostoru, na katerega so vezane raziskave, knjižne izdaje in odrske postavitve folklornih skupin. Avtor opozarja na razliko med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi oblikami plesnega izročila, na razliko med ljudskim in folklornim plesom in ob koncu razmišlja o Registru žive kulturne dediščine, v katerega naj bi se vključilo tudi plesno izročilo.