Otroštvo porabskih Slovencev v času pred drugo svetovno vojno se je končalo pri dvanajstih letih. Do šestega leta so bili otroci pasivni udeleženci ljudskega življenja, od šestega leta naprej pa so se že lahko aktivno udeleževali različnih del in šeg. V Porabju so deklice sodelovale le pri eni šegi - koledovanju ob treh kraljih. Pri vseh drugih šegah so sodelovali le dečki. Največkrat tudi oni pri koledovanju, in sicer z dejanji, ki so jih prvotno izvajali odrasli. V 21. stoletju se porabski otroci spoznavajo s šegami v šoli pri pouku slovensčine ali pri izvenšolskih dejavnostih.