Mati naša, daj nam danes naš vsakdanji kruh!
V uvodnem delu razprave so pojasnjeni vzroki in začetki raziskave o žrmljah v severovzhodni Sloveniji. Soočenju z etnološko in pogledu v arheološko raziskanost žrmelj na Slovenskem sledi bežno srečanje z geografsko, historično in kulturno podobo mlinov na Slovenskem ter z njihovo raziskanostjo. V osrednjem delu besedila je iz drobcev dostopnih virov in terenskih zapisov sestavljena podoba izdelovanja žrmelj v kamnolomih pod Donačko goro in v Rifniku. Tej sledi analiza ženskih pripovedi o mestu žrmelj v vsakdanjem ciklusu pripravljanja hrane, skrbi za kruh. Študijo sklenejo strnjena spoznanja in premišljanja o pomenu žrmelj – stoletja simbolnega predmeta avtarkije – ter o večni in globalni povezavi te kulturne sestavine z žensko. Utemeljena je asociativna besedna zveza »žrmlje–kruh–revščina–ženske«.