Rovaš je bil v preteklosti univerzalen in najbolj razširjen pripomoček za zapisovanje števil, količin in sporoči, služil je kot dokazilo in obračunska knjiga. Rovaši v širšem pomenu besede so lahko iz različnih materialov (les, kost, rogovi, okli, glina, kovina ...), v ožjem pomenu pa so to leseni pripomočki z zarezanimi (in pozneje tudi zapisanimi) znaki. Rovaše lahko ločimo glede na število sestavnih delov (enodelni in dvo- ali večdelni) ter po njihovi funkciji oz. rabi (davčni, sposojevalni, volilni, glasovalni, žrebalni, mlinarski, pekovski, gostilničarski, trgovski, vozniški idr.).

V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo lesene rovaše in njihove kovinske naslednike roše in špane, ki so bili v rabi na Slovenskem. Glede na funkcijo hranimo naslednje vrste lesenih rovašev:

• davčni
• označevanje dolga
• štetje brent obranega grozdja
• pastirski
• vozniški
• tkalski
• valjarski
• žrebalni.

Kot naslednike lesenih rovašev hranimo kovinske roše, ki so jih barvarji uporabljali za označevanje prejetega blaga, in kovinske špane za štetje delovnih dni.