Pokrivalo v osnovi ščiti nosilca pred mrazom, vetrom, mokroto, vročino in sončnimi žarki, pred umazanijo in poškodbami pri padcih, udarcih in podobno. Pokrivala imajo zgovorno družbeno funkcijo: z nemo govorico oblike, materiala, krašenja in priložnosti uporabe okolici sporočajo, kdo so tisti, ki jih imajo na glavi. Po načelu: kar imaš na glavi, to si. Izrazit znakovni in statusni pomen so imela pokrivala v razmejevanjih med različnimi družbenimi plastmi, posebej na ravni vsakdanjosti. Njihova raba je povezana s številnimi družbenimi pravili in moralnimi obveznostmi, pa tudi z nekaterimi bolj ali manj uveljavljenimi šegami. Še danes so posplošene predstave o »značilnih« oblikah pokrival pogosto izrabljene za simbolno osnovo gledaliških, maškaradnih, pa tudi nacionalnih in folklornih kostumov.

Po osnovni obliki in načinu nameščanja na glavi se pokrivala ločijo v nekaj večjih skupin: peče in rute; avbe; čepice in klobuki. K pokrivalom lahko štejemo še tisti del naglavnega okrasa, ki nadomešča pokrivala v njihovi označevalni funkciji.