73. d = 111 cm / v sred. dela = 25,5 cm / g = 8,3 (na strani desne živali) in 9 cm (na strani leve) // v do vrha ovrat. = 12,5 cm (pri desnem volu) in 13 cm (pri levem) / š med odprt. kamb = 17,5 cm (pri desnem volu) in 18 cm (pri levem) / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 15,26 kg Tudi ta kambast vihrov jarem je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični); kot dar Alojza Kotarja iz Glogovice 19. Vzdolž telesa je spredaj in zadaj krašen s tremi nizi luskastih vrezov. Na gornjem robu ima poleg treh luskastih nizov z enakimi vrezi med obema odprtinama za kambi izvedena zaščitna crux decussata. Črtno vrezan Andrejev križ pa je narejen tudi na vrhu na sredini krone nad rogljičastim gožinim sedežem. Glede na sledi obrabe na mestu stika jarma z ojesom se zdi, da je bila pri tem primerku letnica 1908 vrezana na hrbtni strani njegove razgibane in visoke krone, krašene z luskasto vrezano obrobo. Hribec gožinega sedeža ima zadaj vrezanih nekaj žarkov oziroma navpičnih črt in spredaj žarkasto šest (ali osem) krako zvezdo. Na obeh straneh je na sredini nad gožinim sedežem vrezan tudi majhen crux quadrata. Na hrbtni strani sta levo in desno pod njim vrezana še dva taka križa s štirimi luskastimi vrezi v štirih poljih - morda nekakšna poenostavljena križa Svetega groba. Na prednji strani pa sta v dveh večjih krogih, na levi in na desni ob gožinem sedežu, s po štirimi luskastimi vrezi narejena majhna crux quadrata - skupaj s krogoma morda kot posvetna križa. Zadaj, na levem robi krone, je pri notranji odprtini za kambo viden ostanek žeblja in koščka usnjenega traku vrvice za kambin zatič (na drugi strani je vidna le sled žeblja). Obe zunanji odprtini za kambi sta malce odkrhnjeni. LES: javorjevina