Končnico je leta 1911 muzeju prodal Matija Eržen z Visokega. Matija Eržen, rojen leta 1827 je živel na Visokem v leseni hiši št. 57. Bil je domač urar, popravljalec in izdelovalec ur, tudi tistih z lesenim mehanizmom, za katere je računal sedem dvajsetič. Ure je prodajal na sejmih. Njegov sin Matevž, rojen leta 1860, je po očetovi smrti leta 1896 prevzel domačijo (A. Roos, Star čebelarski rod, v: Slovenski čebelar XLI, št. 1, Ljubljana 1938, str. 8,9); torej je bil prodajalec končnic sin čebelar Matevž in ne Matija, kot je nekajkrat navedeno v inv. knjigah Kranjskega deželnega muzeja. Med desnim oknom in oltarno menzo je letnica 1869. Zakrament je sveta obveza (sacramentum); rimsko katoliška Cerkev jih priznava sedem; na končnici so označeni s številkami: 1. Krst; 2. Birma; 3. Rešnje telo; 4. Spoved; 5. Poslednje olje; 6. Mašniško posvečenje; 7. Poroka. Ta motiv je bil razširjen zlasti na slikah na steklo. Delo v slikarski obrtniški tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.