Končnico je leta 1911 muzeju prodal M. Eržen z Visokega; Matija Eržen, rojen leta 1827 je živel na Visokem v leseni hiši št. 57. Bil je domač urar, popravljalec in izdelovalec ur, tudi tistih z lesenim mehanizmom, za katere je računal sedem dvajsetič. Ure je prodajal na sejmih. Njegov sin Matevž, rojen leta 1860, je po očetovi smrti leta 1896 prevzel domačijo (A. Roos, Star čebelarski rod, v: Slovenski čebelar XLI, št. 1, Ljubljana 1938, str. 8,9); torej je bil prodajalec končnic sin čebelar Matevž in ne Matija, kot je nekajkrat navedeno v inv. knjigah Kranjskega deželnega muzeja. Motiv je utemeljen v Svetem pismu nove zaveze: Kristus pove farizejem in pismoukom, ki godrnjajo nad njim, ker poučuje tudi cestninarje in grešnike, priliko o izgubljeni ovci, prispodobi spokorjenega grešnika: ko človek najde takšno ovco, in z njo pride domov, sklice prijatelje in sosede in se veseli z njimi bolj kot nad tropom ovc, ki se ni izgubil (Lukov evangelij 15: 1-7; Matejev evangelij 18: 12-13). V inventarni knjigi SEM je motiv označen kot “Vrnitev izgubljenega sina”, vendar gre za pomoto zaradi podobnega prizora in slabe ohranjenosti slikarije: levo je trop ovc in ne svinj, ki sodijo k motivu izgubljenega sina, srednji upodobljenec ima v naročju jagnje, od katerega je jasno ohranjeno uho levo ob upodobljenčevih ustih. Delo v slikarski obrtniški tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.