Končnico je leta 1911 muzeju prodal M. Eržen z Visokega. Matija Eržen, rojen leta 1827 je živel na Visokem v leseni hiši št. 57. Bil je domač urar, popravljalec in izdelovalec ur, tudi tistih z lesenim mehanizmom, za katere je računal sedem dvajsetič. Ure je prodajal na sejmih. Njegov sin Matevž, rojen leta 1860, je po očetovi smrti leta 1896 prevzel domačijo (A. Roos, Star čebelarski rod, v: Slovenski čebelar XLI, št. 1, Ljubljana 1938, str. 8,9); torej je bil prodajalec končnic sin čebelar Matevž in ne Matija, kot je nekajkrat navedeno v inv. knjigah Kranjskega deželnega muzeja. Motiv je utemeljen v Svetem pismu stare zaveze: Bog je sklenil s potopom uničiti vse živo razen Noeta, kateremu je naročil, naj zgradi ladjo in vanjo vzame svojo družino in pare vseh živali; nastal je potop v katerem so pomrla vsa živa bitja razen tistih v ladji (Genesis 6: 5-22, 7). Delo v slikarski obrtniški tradiciji delavnice Leopolda Layerja v Kranju.