V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo obsežno zbirko obraznih naličij cerkljanskih laufarjev, ki so razstavljena na stalni razstavi Med naravo in kulturo Slovenskega etnografskega muzeja. Prvo naličje je SEM odkupil že leta 1949, z odkupi pa nadaljuje tudi v sodobnem času.

Cerkljanski laufarji danes sodijo med bolj znane šemske skupine, ki jih srečamo na Slovenskem. Ime naj bi izviralo iz laufen (teči, tekati), ker ta tirjasti tekajo naokoli. Laufarija v Cerknem je po svojem scenariju ena najbolj celovitih pustnih iger. Njihova posebnost in prepoznavnost so naličja iz lipovega lesa. Obsega koledovanje, nedeljski sprevod po ulicah in branje obtožnice pustu ter iskanje lesenega kladiva in usmrtitev pusta z botam (posebnim lesenim kladivom) na pustni torek.

Po začetku prve svetovne vojne laufarije zaradi pomanjkanja neporočenih fantov niso več organizirali, v času italijanske oblasti (1918–1943) pa je bila prepovedana. Med drugo svetovno vojno je bila v bombnih napadih vsa pustna oprema uničena. Leta 1956 so laufarijo oživili. Obnovili so vseh štirinajst likov, ki so sodelovali na zadnji laufariji leta 1914: ta star, ta stara, ta terjast (dva lika), lamant, ta bršljanov, ta ličnat, ta loparjev, ta kožuhov, ta krastov, ta žakljev, gospod in gospa ter pust. V kasnejših letih so dodali še nekaj novih likov: ta pijan in ta pijana (1957), ta smrekov (1958), ta košev (1959), ta žleht (1958), ta perjev (1961), ta divji (1962), marjetica (1968), ta terjast (1962) in oštir (1997). Liki predstavljajo družbene sloje, poklice, slabe lastnosti, bolezni, lokalne posebneže… Danes  je v skupini petindvajsetih likov in 26 naličij, ker ima ta košev dve naličji.  

Cerkljanska laufarija je bila kot pustna šega leta 2012 kot prva pustna šega vpisana v slovenski nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine (besedilo je delno povzeto po Registru).