POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA

1. Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine nesnovna kulturna dediščina »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«.

2. Nesnovna, nematerialna, neopredmetena, neotipljiva kulturna dediščina so sinonimi za termin živa kulturna dediščina.

Termin živa kulturna dediščina je prišel v veljavo z Zakonom o varstvu kulturne dediščine v letu 2008, ki je za živo kulturno dediščino opredelil »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino«.

3. Dokumenti, ki urejajo področje nesnovne kulturne dediščine so:
Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine
Zakon o varstvu kulturne dediščine
Pravilnik o registru kulturne dediščine
Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah

4. Register žive kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, ki je del Registra kulturne dediščine in jo poleg Registra žive kulturne dediščine sestavljata še Register nepremične in Register premične kulturne dediščine.

5. Register žive kulturne dediščine vodi Direktorat za kulturno dediščino pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju s Koordinatorjem varstva žive dediščine.

6. Namen vodenja Registra žive kulturne dediščine je zagotavljanje informacijske podpore izvajanju varstva nesnovne kulturne dediščine. Register žive kulturne dediščine je namenjen tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o nesnovni kulturni dediščini na Slovenskem in zamejstvu.

7. Z letom 2011 je postal Koordinator varstva žive dediščine Slovenski etnografski muzej.

8. Kontaktni podatki Koordinatorja varstva žive dediščine so:
Naslov:
Koordinator varstva žive dediščine
Slovenski etnografski muzej
Metelkova 2
1000 Ljubljana
Telefon: 01/ 300 87 00
Spletna stran: http://www.nesnovnadediscina.si
Kontaktne osebe:
Adela Pukl: adela.pukl@etno-muzej.si
Dr. Nena Židov: nena.zidov@etno-muzej.si
Anja Jerin: anja.jerin@etno-muzej.si

9. Koordinator varstva žive dediščine kot državno javno službo opravlja naslednje naloge:
– identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno kulturno dediščino,
– usklajuje in predlaga vpis enot nesnovne kulturne dediščine v Register žive kulturne dediščine,
– svetuje nosilcem nesnovne kulturne dediščine glede njenega celostnega ohranjanja,
– pripravlja predloge za razglasitev živih mojstrovin ter
– usklajuje delo muzejev in zavoda v zvezi z ohranjanjem nesnovne kulturne dediščine in kulturnih prostorov.

10. Enota nesnovne kulturne dediščine je prvina nesnovne kulturne dediščine, ki je zaradi svojih lastnosti lahko prepoznana kot tisti element kulturne dediščine, ki ustreza merilom vpisa v Register žive kulturne dediščine in bo kot taka vpisana v Register žive kulturne dediščine.

11. Prijavo enote nesnovne kulturne dediščine lahko poda vsakdo, ki je v stiku z nesnovno kulturno dediščino. Bodisi gre pri tem za nosilca nesnovne kulturne dediščine ali strokovnjaka, ki se ukvarja z raziskovanjem nesnovne kulturne dediščine.

Prijavo enote nesnovne kulturne dediščine lahko tako poda posameznik, društvo, neformalno organizirana skupina, strokovna institucija…

12. Prijave enot nesnovne kulturne dediščine zbira Koordinator varstva žive dediščine.

13. Izpolnjena prijava enote nesnovne kulturne dediščine je podana Koordinatorju varstva žive dediščine. Koordinator prejeto prijavo enote nesnovne kulturne dediščine pregleda. V kolikor opazi, da je prijava nepravilno ali pomanjkljivo izpolnjena, kontaktira prijavitelja enote nesnovne kulturne dediščine in ga prosi za morebitne spremembe oz. dopolnitve.

Delovna skupina Koordinatorja varstva žive dediščine prijavljeno enoto nesnovne kulturne dediščine obravnava in glede na ustreznost usmeritev Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Zakona o varstvu kulturne dediščine ter Meril za vpis v register žive kulturne dediščine, poda o posamezni prijavljeni enoti nesnovne kulturne dediščine svoje mnenje.

V kolikor obravnavana enota nesnovne kulturne dediščine ustreza predpisanim merilom, je potrjena kot primerna za vpis v Register žive kulturne dediščine. V kolikor enota nesnovne kulturne dediščine ne ustreza predpisanim merilom, je s strani delovne skupine zavrnjena in ne more biti predmet vpisa v Register. O zavrnitvi enote za vpis v Register žive kulturne dediščine, se obvesti prijavitelja enote nesnovne kulturne dediščine.

14. Vsako enoto nesnovne kulturne dediščine, ki je bila na sestanku Delovne skupine Koordinatorja varstva žive dediščine obravnavana in na podlagi Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Zakona o varstvu kulturne dediščine ter Meril za vpis v register žive kulturne dediščine potrjena kot primerna za vpis v register, Koordinator še enkrat pregleda in preveri ali so v podani prijavi vsi potrebni podatki in priložene obvezne priloge. V kolikor opazi, da je prijava enote nesnovne kulturne dediščine v kateri od posameznih točk pomanjkljiva, kontaktira prijavitelja in ga prosi za morebitne dopolnitve.

V nadaljevanju postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine Koordinator oblikuje strokovno utemeljen predlog enote nesnovne kulturne dediščine, katerega skupaj z ustreznim karakterističnim prikazom poda Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

15. Karakteristični prikaz enote nesnovne kulturne dediščine je ustrezen prikaz v obliki fotografije, video ali avdio posnetka, ki najbolj celovito predstavlja enoto nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet vpisa v Register žive kulturne dediščine.

Karakteristični prikaz je skupaj s predlogom enote nesnovne kulturne dediščine podan na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Karakteristični prikaz mora biti prost vseh materialnih avtorskih pravic brez časovnih in krajevnih omejitev.

16. Karakteristični prikaz enote nesnovne kulturne dediščine mora biti prost materialnih avtorskih pravic brez časovnih in krajevnih omejitev, ker tako zahteva sama uporaba gradiva, ki ga bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport uporabilo v namene promocije za vpis v Register žive kulturne dediščine predlagane enote nesnovne kulturne dediščine.

17. Delovna skupina je posvetovalno telo Koordinatorja varstva žive dediščine, ki obravnava prijave enot nesnovne kulturne dediščine in sodeluje pri oblikovanju predlogov enot nesnovne kulturne dediščine za vpis v Register žive kulturne dediščine.

18. Delovno skupino Koordinatorja varstva žive dediščine sestavljajo predstavniki različnih strokovnih in znanstvenih institucij, kot so muzeji, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

19. Delovanje Delovne skupine Koordinatorja varstva žive dediščine predpisuje Pravilnik o delovanju Delovne skupine.
Delovna skupina Koordinatorja varstva žive dediščine se sestaja trikrat letno, predvidoma v mesecu februarju, juniju in oktobru. Na sejah skupina obravnava prispele prijave enot nesnovne kulturne dediščine, ki jih zbere in predstavi Koordinator ter skladno z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Zakonom o varstvu kulturne dediščine ter Merili za vpis v Register žive kulturne dediščine, predlaga, potrjuje ali zavrača enote nesnovne kulturne dediščine za vpis v Register žive kulturne dediščine.

20. Za vpis v Register žive kulturne dediščine mora predlagana enota nesnovne kulturne dediščine zadostiti naslednjim merilom:
1.) Predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti.
2.) Je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije.
3.) Predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo.
4.) Spada v eno od zvrsti žive dediščine kot jih razumeta Konvencija UNESCO (2003) in ZVKD RS (2008).
5.) Dediščina je s strani prebivalcev prepoznana kot skupna dediščina, trajno pomembna za ves kraj ali območje, zlasti, če je v nevarnosti, da sčasoma izgine zaradi sprememb načina življenja.
6.) Dediščina je s strani stroke prepoznana, dokumentirana ali preučena ter utemeljena kot pomembna sestavina kulture, ki na edinstven način izpričuje življenjski slog domačega okolja in predstavlja povezavo med sodobnostjo in preteklostjo.
7.) Dediščina je dalj časa prisotna v skupnosti in se trajno ali občasno izvaja praviloma najmanj 50 let. Izjeme so obnovitve dediščine po prekinitvah (o katerih presoja delovna skupina Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine).
8.) Nosilci dediščine skrbijo, da znanja in veščine, potrebna za njeno delovanje in ohranitev, posredujejo svojim naslednikom.
9.) Dediščina je z vsemi svojimi pojavnimi oblikami dostopna in predstavljana.
10.) Nosilci veščin in znanj na vseh področjih nesnovne dediščine sodelujejo s strokovnjaki pri preučevanju, dokumentiranju in predstavljanju dediščine kot tudi pri širjenju znanj o njej v raznih izobraževalnih oblikah.
11.) Predlog za prijavo enote nesnovne kulturne dediščine za vpis v Register žive kulturne dediščine vsebuje vso potrebno dokumentacijo po predpisanih navodilih.

21. Živa mojstrovina je nesnovna kulturna dediščina, ki je razglašena za spomenik.

Glede na pomen razlikujemo žive mojstrovine državnega in lokalnega pomena. Akt o razglasitvi žive mojstrovine državnega pomena sprejme Vlada RS, akt o razglasitvi žive mojstrovine lokalnega pomena pa predstavniški organ lokalne skupnosti (občine ali pokrajine).

22. Prijavni obrazec enote nesnovne kulturne dediščine je formular, ki vsebuje informacije o nesnovni kulturni dediščini, ki je predmet vpisa v Register žive kulturne dediščine.

23. Prijavni obrazec enote nesnovne kulturne dediščine je na voljo na spletni strani Koordinatorja varstva žive dediščine, pod rubriko DOKUMENTI in rubriko PRIJAVE.

24. Prijavnemu obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine je potrebno dodati do 20 fotografij.

25. Fotografije, ki so obvezni del vsake prijave enote nesnovne kulturne dediščine, je potrebno poslati v elektronski obliki, shranjene na CD-ju na naslov Koordinatorja varstva žive dediščine.
Fotografije v elektronski obliki naj bodo po možnosti ležečega formata.
Ločljivost fotografij naj bo vsaj 600 dpi za velikost 9 x 12 cm oz. 2835 x 2126 slikovnih pik.
Fotografije naj bodo v TIFF ali JPEG formatu.

26. K prijavi enote nesnovne kulturne dediščine se lahko dodajo tudi fotografije v fizični obliki, ki jih Koordinator varstva žive dediščine na željo prijavitelja vrne. Te fotografije bodo digitalizirane v ustreznih ločljivostih in v elektronski obliki uporabljene v namene promocije in znanstveno-raziskovalne namene Registra žive kulturne dediščine.

27. Za fotografije, ki jih Koordinator varstva žive dediščine pridobi skupaj s prijavo enote nesnovne kulturne dediščine, je potreben podpis avtorja/avtorjev fotografij znotraj prijavnega obrazca enote nesnovne kulturne dediščine.

S podpisom avtor/avtorji soglaša/jo, da priložene fotografije postanejo del dokumentacije Koordinatorja varstva žive dediščine. Koordinator s tem pridobi pravice, da lahko uporabi fotografije v okviru promocije in znanstveno-raziskovalnih namenov Registra žive kulturne dediščine.

V zgoraj naštete namene so fotografije proste vseh materialnih avtorskih pravic. Za vsako uporabo v drugačne namene je potreben nov dogovor med avtorjem/avtorji fotografij in Koordinatorjem varstva žive dediščine.

28. Izpolnjen in podpisan prijavni obrazec enote nesnovne kulturne dediščine je potrebno poslati v pisni in elektronski obliki, shranjen na CD-ju, na naslov Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine.

29. Po prejetju prijavnega obrazca enote nesnovne kulturne dediščine Koordinator varstva žive dediščine prejeto gradivo pregleda. V kolikor ugotovi, da je prijavni obrazec nepravilno ali pomanjkljivo izpolnjen, Koordinator kontaktira prijavitelja in ga prosi za spremembe oz. dopolnitve.

30. Prispele prijave enot nesnovne kulturne dediščine se obravnavajo trikrat letno, predvidoma v mesecu februarju, juniju in oktobru.

31. Zadnji rok za oddajo prijave enote nesnovne kulturne dediščine, da bo obravnavana v predvidenem roku, je mesec dni pred sestankom Delovne skupine Koordinatorja varstva žive dediščine.

Če želite, da bo prijava nesnovne kulturne dediščine obravnavana v mesecu februarju, je potrebno poslati zahtevano dokumentacijo do 15.1.

Če želite, da bo prijava nesnovne kulturne dediščine obravnavana v mesecu juniju, je potrebno poslati zahtevano dokumentacijo do 15.5.

Če želite, da bo prijava nesnovne kulturne dediščine obravnavana v mesecu oktobru, je potrebno poslati zahtevano dokumentacijo do 15.9.

32. Navodila za izpolnjevanje prijavnega obrazca nesnovne kulturne dediščine so na voljo na zadnji strani omenjenega obrazca.

33. Predlagatelju/prijavitelju enote nesnovne kulturne dediščine znotraj prijavnega obrazca ni potrebno izpolnjevati polja ZVRST in PODZVRST, saj ju izpolni Koordinator varstva žive dediščine.

34. Ime enote nesnovne kulturne dediščine je ime, s katerim je poimenovana prvina nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine.

Ime enote naj bo čim bolj jedrnato in naj zadene bistvo vsebine dediščine.

35. Na podlagi strokovnih usmeritev Delovne skupine Koordinatorja varstva žive dediščine se ime enote nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine, tekom priprave predloga nesnovne kulturne dediščine lahko spremeni.

36. Prostor ali območje enote nesnovne kulturne dediščine je območje razširjenosti nesnovne kulturne dediščine oz. njenega vpliva, predvsem pa prostor ali območje v katerem ta nesnovna kulturna dediščina živi in od katerega je odvisen njen obstoj. To je lahko stavba ali širše območje, ki ga bo treba varovati skupaj s prijavljeno dediščino.

Pod to točko naj se navede morebitna povezava z enotami, ki so vpisane v Register nepremične dediščine.

37. Kratka predstavitev nesnovne kulturne dediščine je znakovno omejen (255 znakov skupaj s presledki) opis enote nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine.

Gre za jedrnat problemski prikaz nesnovne kulturne dediščine v najširšem okviru, predstavitev njenega položaja v sistematiki kulture ter morebitno predstavitev izvora in razvoja dediščine, stopnje njene raziskanosti in dokumentiranosti ter opredelitev današnjih okoliščin dediščine.

38. Nosilec/izvajalec izročila, znanja ali dejavnosti je lahko posameznik, društvo, neformalno ali formalno organizirana skupnost ali skupina, ki bo kot nosilec nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine, vpisan/a v Register žive kulturne dediščine.

39. V primeru, ko je predmet vpisa v Register žive kulturne dediščine enota nesnovne kulturne dediščine, pri kateri je več nosilcev/izvajalcev izročila, znanja ali dejavnosti, je potrebno v prijavni obrazec navesti vse nosilce/izvajalce izročila, znanja ali dejavnosti.

40. Predstavnik nosilcev/izvajalcev izročila, znanja ali dejavnosti je tista oseba, ki zastopa skupino nosilcev/izvajalcev izročila, znanja ali dejavnosti.

V primeru društev je predstavnik nosilcev/izvajalcev izročila, znanja ali dejavnosti predsednik društva.

41. V prijavni obrazec enote nesnovne kulturne dediščine je potrebno pod točko 8. navesti naslednje podatke o posameznih nosilcih/izvajalcih izročila, znanja ali dejavnosti:
- Ime in priimek ter naziv nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti,
- funkcijo nosilca/izvajalca v okviru prijavljene dediščine,
- naslov nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti,
- telefon/fax nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti,
- elektronsko pošto nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti,
- spletno stran nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti
- kraj, datum in podpis nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti.

42. Znotraj prijavnega obrazca enote nesnovne kulturne dediščine je potreben podpis nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti, saj se s podpisom nosilec/izvajalec izročila, znanja ali dejavnosti strinja, da je kot nosilec/izvajalec vpisan v Register žive kulturne dediščine.

43. Strokoven in primerno podroben opis enote nesnovne kulturne dediščine obsega natančen in strokovno oblikovan opis prvine nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine.

Besedilo naj vsebuje opis razvoja in sprememb nesnovne kulturne dediščine do današnjih dni, podroben kronološki opis dogajanja, v primeru obrti tudi opis delovne tehnike v preteklosti in danes.

44. Natančen opis prostora je podroben opis okolja kjer dediščina živi oz. se izvaja dejavnost oz. izročilo (npr. mesto, vas, narava, domačija- hiša ( kuhinja, …), gospodarsko poslopje- delavnica,… )), ki je predmet postopka vpisa v Register žive kulturne dediščine.

45. Datacija enote nesnovne kulturne dediščine pomeni kronološko opredelitev nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet vpisa v Register žive kulturne dediščine.

Pod točko 9c. v prijavnem obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine naj se navede točna letnica, če je poznana ali določi okvirna datacija, pri čemer naj se uporabijo npr. naslednji termini: 19. stoletje, 20. stoletje, začetek 20. stoletja, prva desetletja 20. stoletja in podobno.

Navede naj se prva pisna omemba ali upodobitev obravnavane kulturne prvine nesnovne kulturne dediščine, če je ta znana. V kolikor ni drugega podatka o kronološki zamejitvi elementa nesnovne kulturne dediščine naj se navede mnenje nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti o starosti kulturne prvine. Ob tem se lahko navede tudi starost po analogiji z drugimi kulturnimi sestavinami.

46. Opis načinov prenašanja znanja in učenja dediščine obsega zapis o načinih prenašanja izročila, znanja ali dejavnosti nosilca/izvajalca izročila, znanja ali dejavnosti na naslednje generacije, zainteresirano javnost.

47. Pod točko 9e. v prijavnem obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine naj se navede ocena možnih pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na ohranitev in spremembe prvine nesnovne kulturne dediščine, ki je predmet vpisa v Register žive kulturne dediščine. Prav tako naj se navede ocena stopnje njene ogroženosti ter predlog njenega varovanja.

48. Opis mesta in vloge nesnovne kulturne dediščine v sodobnosti naj se nanaša na prvino nesnovne kulturne dediščine, ki je predstavljena v prijavnem obrazcu. Opiše naj se njeno bodoče mesto in vloga v družbi ter izpostavi njen pomen v prihodnjem času.

49. Utemeljitev prijave enote nesnovne kulturne dediščine obsega navedbo glavnih razlogov in argumentov za vpis v Register žive kulturne dediščine, zlasti mesto, vloga in pomen prvine nesnovne kulturne dediščine v današnjem času ter predvidena vloga v bodočnosti (npr. turizem, gospodarstvo, šolstvo itd.).

50. Pod točko 11. v prijavnem obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine naj se navede izbor referenčne znanstvene, strokovne in poljudne literature ter filmografije vezane na prijavljeno enoto nesnovne kulturne dediščine.

51. Prijavnemu obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine je potrebno obvezno priložiti do 20 fotografij (v skladu z navodili). Po izbiri pa se lahko prijavnemu obrazcu priložijo tudi video in avdio priloge.

52. V točki 12., ki obsega podatke o prilogah v prijavnem obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine je potrebno navesti naslednje podatke:

Za video posnetke naj se navede naslov video priloge, kraj in datum snemanja, avtorja/avtorje in producenta/producente video dokumentacije, leto izdelave, format in trajanje posnetkov. Prav tako je potrebno navesti kraj, datum in podpis avtorja/avtorjev in producenta/producentov video priloge.
Za fotografije naj se navede naslov fotografije, kraj in datum fotografiranja, avtor oz. vir fotografske priloge. Potrebno je navesti kraj, datum, podpis avtorja/avtorjev fotografij.
Za avdio posnetke naj se navede naslov avdio priloge, kraj in datum snemanja, avtorja/avtorje in producenta/producente avdio dokumentacije, leto izdelave, format in trajanje posnetkov. Prav tako je potrebno navesti kraj, datum in podpis avtorja/avtorjev in producenta/producentov video priloge.

53. Video posnetek, ki ga želite priložiti enoti nesnovne kulturne dediščine naj ne preseže 60 minut.

54. Koordinator varstva žive kulturne dediščine priporoča video posnetke v MPEG2 formatu na DVD nosilcu. Možni so tudi drugi standardni formati.

55. V primeru enot nesnovne kulturne dediščine, ki obsegajo petje ali govor in pri katerih video posnetek ni potreben za prepoznavanje vrednosti predlagane enote, je zaželena avdio priloga.

56. Avdio priloga, ki jo želite priložiti prijavnemu obrazcu enote nesnovne kulturne dediščine naj bo v enem od standardnih formatov: WAV, MP3, WMA, FLAC, OGG.

57. Video in avdio priloge naj se skupaj z obveznimi fotografijami, pošljejo ločeno od prijave, na DVD-ju, na naslov Koordinatorja varstva žive dediščine.

58. Pod točko 13. Povezave na zbirke naj se navedejo ustanove in zbirke, ki hranijo muzejske predmete, povezane z obravnavano enoto nesnovne kulturne dediščine. Če ni spletnih objav zbirk ali registrov, naj se navedejo imena in poštni naslovi ustanov.

59. Predlagatelj enote nesnovne kulturne dediščine je oseba, ki je pripravila prijavo enote nesnovne kulturne dediščine in katero Koordinator varstva žive kulturne dediščine v primeru potrebnih sprememb in dopolnitev prijavne dokumentacije kontaktira.

60. V prijavni obrazec enote nesnovne kulturne dediščine je potrebno navesti naslednje podatke o predlagatelju oz. prijavitelju enote nesnovne kulturne dediščine:
- ime in priimek ter naziv predlagatelja,
- v primeru, da gre za organizacijo, naj se navede odgovorna oseba,
- naslov predlagatelja,
- telefon/ fax predlagatelja,
- e- pošto predlagatelja,
- spletno stran predlagatelja,
- kraj, datum in podpis predlagatelja.

61. Podatki o predlagatelju oz. prijavitelju enote nesnovne kulturne dediščine so potrebni zaradi komuniciranja Koordinatorja varstva žive dediščine s predlagateljem enote nesnovne kulturne dediščine.

Zadnje dodano

You are here

POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA

Search form

Zadnje dodano

You are here

POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA